Kandidata za ustavnega sodnika Andraža Terška bo podprlo tudi osem poslancev SMC, je sporočila vodja poslanske skupine Janja Sluga. O podpori temu kandidatu se bodo po besedah predsednice Alenke Bratušek pogovorili še v SAB. Teršku se tako nasmiha potrebnih 46 glasov, saj ga podpirajo še v SD, LMŠ, Levici in SNS, ki imajo 37 glasov, ter del DeSUS.

Sluga je v današnji izjavi novinarjem spomnila na to, da ne podpirajo druge kandidatke Barbare Zobec. Spoznavni razgovor z njo namreč po besedah Sluge ni potekal tako, kot bi si poslanci želeli. "Nekatera njena stališča, tudi do prihodnjih kolegov na ustavnem sodišču, so bila takšna, da smo ocenili, da je bolje iskati drugega kandidata," je pojasnila. Napovedala je, da bodo Teršku namenili vseh osem poslanskih glasov.

Kandidati Teršek se umika

Podpora SAB je še negotova. Zobčeve ne podpirajo, po ocenah Bratuškove pa bi lahko v naboru prijavljenih za ustavnega sodnika dobili boljšega kandidata, kot je Teršek, ki je za SAB pogojno sprejemljiv. Ali ga bodo podprli, se bodo v poslanski skupini še pogovorili, je povedala Bratuškova. Po njenih besedah se morajo tudi pogovoriti, kaj so sploh alternative.

V SDS podpirajo Zobčevo

V SDS podpirajo Zobčevo, ki so jo kot sprejemljivo ocenili tudi v NSi.

Kandidata za ustavnega sodnika sta se danes javno predstavila v predsedniki palači. Zdajšnji ustavni sodnici Dunji Jadek Pensa namreč 14. julija poteče devetletni mandat. Pahor je zato 14. februarja objavil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za prosto mesto sodnika na ustavnem sodišču, na katerega je prispelo sedem kandidatur - Andraža Terška, Branka Koržeta, Anžeta Erbežnika, Roka Svetliča, Marka Starmana, Janeza Pogorelca in Barbare Zobec.

Posvetovanja Za ustavnega sodnika sedem kandidatov

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice "pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine".

Zobčeva: Ustavno sodišče mora biti uravnoteženo

Kot je povedala Zobčeva, se je za kandidaturo med drugim odločila, ker meni, da mora biti ustavno sodišče uravnoteženo, kar pomeni, da mora imeti tako ustrezno število teoretikov kot praktikov. Sama je kot sodnica na vrhovnem sodišču praktik, zato je prepričana, da bi lahko s svojimi izkušnjami "bistveno prispevala h kakovosti sicer teoretično dobro podkrepljenega ustavnega sodišča".

Zobčeva meni, da je dobro, da ustavno sodišče obravnava veliko število pritožb: "Ker če so človekove pravice opisane samo v ustavi, je to le gola črka na papirju. Če hočemo, da bodo človekove pravice uresničene, morajo imeti ljudje pravico do pravnega sredstva."

"Nobenega dvoma ni, da je bilo ugodeno tudi komu iz leve opcije"

Odgovorila je tudi na očitke, da naj bi bila "trdo jedro SDS", kar naj bi dokazovale zadeve Sikošek, Kangler in Novič, v katerih je na vrhovnem sodišču odločala kot sodnica poročevalka. "Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov. Res je, da poročevalec pripravi vse potrebno za razsodbo, a na koncu mora biti odločitev usklajena z večino ostalih članov senata," je dejala.

Kot sodnica poročevalka na leto odloča v več kot 100 zadevah. "Če delam 18 let, je to v okoli 2000 zadevah. Nobenega dvoma ni, da je bilo v tem času ugodeno tudi komu iz leve politične opcije," je dejala. Nasploh, razen, ko je šlo za zadevo Kangler in Patria, ni vedela, komu politično pripadajo posamezni obdolženci, je dejala.

Teršak naklonjen pozitivnemu ustavno-sodnemu aktivizmu

Andraž Teršek si bo v primeru izvolitve za ustavnega sodnika prizadeval predvsem za to, da se dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohrani in se po možnosti dodatno širi in povečuje. "To je namreč temelj mojega dosedanjega in prihodnjega dela, kjer koli že bom," je dejal na javni predstavitvi v predsedniški palači.

Kot je s svoji predstavitvi povedal Teršek, je sam naklonjen pozitivnemu ustavno-sodnemu aktivizmu, ki predstavlja prizadevanja sodnika, da bi se že dosežena raven ustavnopravne zaščite človekovih pravic ohranila in se ne bi zniževala oziroma bi se celo širila in povečevala, posebej ko gre za vprašanje ekonomskih in socialnih pravic ter človekovega dostojanstva. To je tudi nasploh temeljna značilnost njegovega dosedanjega in tudi prihodnjega dela, je dejal.

Poudaril je, da se je za kandidaturo za ustavnega sodnika odločil, ker je po vrsti pritožb, mnenj in analiz, ki jih je večinoma napisal brezplačno, ugotovil, da je njegovo delo začelo dobivati obrise "nečesa podobnega, kot je filozofsko-psihološko svetovanje". Zato želi svojemu delu dati večji sistemski vpliv na način, da na ustavnem sodišču skupaj s preostalimi sodniki sodeluje pri sprejemanju odločitev, ki so pravno zavezujoče. "Da prevzamem privilegij odgovornosti za odločanje," je dejal.

"Nihče mi še ni pojasnil, kaj pomeni biti levi ali desni"

Mnenje premierja Janeza Janše, da imamo v Sloveniji eno najbolj spolitiziranih ustavnih sodišč do zdaj, ni želel komentirati, saj mu to, kot je dejal, onemogoča položaj, v katerega ga je postavila kandidatura za ustavnega sodnika.

Na splošno pa ne razume poskusov, da bi pri nas vse, kar počnejo ustavno sodišče ali posamezni ustavni sodniki, etiketirali z nalepkami levo ali desno. "Tovrstnih etiket ne uporabljam in jih tudi ne razumem. Nihče mi tudi še ni pojasnil, kaj točno pomenita oziroma kaj točno pomeni biti levi ali desni," je dejal. Ustavno sodišče je po njegovih besedah profesionalna institucija, zato mora biti edino merilo za presojanje njenega dela ustavnopravna prepričljivost njegovih odločitev.

dezurni@zurnal24.si