Lani je vlada Roberta Goloba, v kateri ima prevladujočo vlogo Gibanje Svoboda (GS), z velikim zanosom in optimizmom prevzela oblast iz rok garniture Janeza Janše. Samozavestne, na trenutke celo arogantne izjave na račun političnih tekmecev, so se aktualni vladajoči zasedbi hitro maščevale. 

Že spomladi je bilo v javnomnenjskih anketah zaznati znaten padec podpore vladi in GS. Poletje je prineslo stagnacijo, september celo začasen dvig podpore. Jesenski meseci so prinesli novo streznitev, ljudstvo je delo vlade ocenilo kot zelo slabo.

Novembra je premier Golob na Delovem Barometru doživel največji padec kakšnega politika v zgodovini teh meritev, saj je po priljubljenosti s šestega padel na 19. mesto.

• Prebilič in občine s protestnim pismom Golobu

Decembra so stvari prišle tako daleč, da je več ljudi menilo, da bi morala vlada odstopiti, kot pa da mora nadaljevati z delom do konca mandata. V leto 2024 se bo vladna koalicija tako podala na trhlih nogah, čeprav podpora največji opozicijski stranki SDS ni pretirano zrasla na račun slabe ocene vlade in GS.

"Če bo vlada ohranila živce, se ne bo zgodilo nič"

Foto: FDV Samo Uhan

"Sam bi se izogibal besedam kot je strmoglavljenje in podobno. Padec podpore je nekaj običajnega. Gre za kombinacijo objektivnih okoliščin, nespretnih potez vlade in koordiniranega napada s strani interesnih skupin, predvsem gospodarske zbornice in nekaterih lobijev ter medijev. Pri spopadanju s tem vlada ni postopala najbolj posrečeno," je glavne razloge za padec podpore navedel politični analitik in profesor na Fakulteti za družbene vede - Samo Uhan.

"Preveč je bilo izrečenih obljub. Slabo je bilo komuniciranje glede reform, ki niti niso reforme, ampak bolj spremembe. Po letu in pol pa je sicer normalno, da se zgodi padec. V preteklosti smo že videli, kaj se zgodi takšnim koalicijskim vladam, ki nastanejo v posebnih okoliščinah, na hitro, tik pred volitvami. Tako da se meni to ne zdi nič posebnega, takšne padce podpore smo v preteklosti že videli," je pojasnil Uhan.

"Če pogledamo podporo strankam, so stvari za vlado še manj alarmantne. Prelivanja glasov z leve na desno praktično ni. Gre bolj za volilce, ki vse od razpada LDS 'potujejo' po levi sredini in se mobilizirajo ob volitvah, ob razočaranjih pa se umaknejo. Tako da v prihodnosti ne vidim scenarija, po katerem bi vlada padla. Vendarle je Golobova koalicija, predvsem zaradi večje večine v parlamentu in številnih poslancev GS, v drugačnem položaju kot je bila denimo Šarčeva. Poleg tega to koalicijo skupaj drži to, da lahko po njenem padcu spet pride na oblast Janša. Če torej ta vlada ohrani živce, bo ostala na oblasti," je svoje mnenje podal analitik.

Prvi večji padec podpore je bilo zaznati aprila. Je to moč pripisati dogajanju okrog zdravstvenega resorja in bivšega ministra Danijela Bešića Loredana? "Zanesljivo," je odgovoril Uhan. "Predsednik vlade sicer tovrstne poteze razlaga na svoj način. Da on najprej odstavi ministra, potem pa išče zamenjavo, da sodelavcem ne dela za hrbtom. To je sicer lahko del njegovega sloga, je pa v politiki zelo nenavadno. Je pa bil Loredan vsekakor šibki člen v ministrski ekipi, prav tako je zdravstvo tista tema, kjer se lahko izgubljajo politične točke. Smo pa bili pod vtisom, da je problem v zdravstvu le denar, pa smo nato videli, da temu ni ravno tako," je dodal Uhan.

Kaj pa Tina Gaber? "Gotovo je vplivala. Mislim sicer, da ona nima realnega vpliva na dnevno politiko, toda ustvarila se je percepcija, da jo ima. In ljudje so to zamerili," je dejal Uhan in dodal, da je Gaber Goloba stala nekaj podpore predvsem na ženski strani volilnega telesa.

Od raja do pekla

Foto: Epa Robert Golob

Lanskega decembra je delo vlade kot pozitivno ali zelo pozitivno ocenilo 45 odstotkov vprašanih, le 26 odstotkov ji je podelilo oceno negativno ali zelo negativno. Podpora GS je znašala 34,1 odstotka, podpora SDS 18,7 odstotka. Navajamo rezultate raziskav, ki jo agencija Mediana vsak mesec opravi za časnik Delo. V anketi vsak mesec ponavadi sodeluje nekaj več kot 700 slovenskih državljanov, vzorec je lahko tudi manjši. Sodelujoča populacija je reprezentativna za slovensko volilno telo.

• Golob: "Nisem zamerljiv, ravno obratno!"

Vse od januarja do pomladi je ljudska ocena vladnega dela postajala vse bolj negativna. Januarja je 36 odstotkov vprašanih delo vlade ocenilo kot pozitivno, 34 odstotkov je podalo oceno negativno, 28 odstotkov oceno srednje dobro. Podobno je bilo tudi v februarju: 35 odstotkov je bilo zadovoljnih z vlado, 31,4 odstotka pač ne.

Marec je bil prvi mesec, ko je bilo negativnih ocen več kot pozitivnih. Takrat je pozitivno oceno podalo 30,5 odstotka vprašanih, negativno pa 35,6. Trend se je udarno nadaljeval aprila, ko je kar 45 odstotkov delo vlade ocenilo kot slabo, le 25,8 odstotka pa kot dobro.

V maju, juniju in juliju se je slika za Golobovo garnituro malce popravila, a še vedno je bilo več tistih, ki so na ministrsko ekipo gledali negativno. V teh mesecih je vlado pozitivno ocenilo med 24 in 27 odstotkov vprašanih, negativno pa med 37 in 42 odstotkov.

Avgust in september sta prinesla začasen preobrat. Avgusta se je delež pozitivnih ocen zvišal na 32,8 odstotka, medtem ko je bilo negativnih 34,7. September je bil odličen za vlado, saj jo je kar 39 odstotkov ljudi ocenilo pozitivno, le 30 odstotkov kot negativno. 

Zadnji trije meseci leta je podpora Golobovi vladi drastično padla. Oktobra je njeno delo kot dobro ocenilo 22 odstotkov vprašanih, novembra 18,4 odstotka in decembra le še 16,8 odstotka. Delež negativnih ocen je oktobra znašal 42,1 odstotka, v novembru in decembru pa je presegel 53 oziroma 54 odstotkov.

GS dol, SDS nikamor

Foto: Profimedia Robert Golob Janez Janša

Ekvivalentno s padcem podpore vladi je padala podpora GS. Če je imela največja parlamentarna stranka še lanskega decembra več kot 15 odstotnih točk naskoka pred SDS, se je ta razlika hitro začela topiti. Pri tem velja poudariti, da se podpora volilcev od GS ni preusmerila k največji opozicijski stranki SDS, slednja je, kot že nekaj let, vseskozi ohranjala podoben nivo podpornikov.

• Pahor z ostrimi kritikami na račun dela vlade

Januarja 2023 bi GS volilo dobrih 29 odstotkov anketirancev, nato je podpora Golobovi stranki padala vse do aprila, ko je dosegla 23 odstotkov. Na tej ravni, z manjšimi krivuljami navzgor in navzdol, je ostala vse do septembra.

Od oktobra naprej pa je GS uživala vse manj zaupanja. Oktobra je imela podporo 18,8 odstotka volilcev, novembra 14,4 in decembra rekordno nizkih 13,4 odstotka.

Skozi vseh 12 mesecev je SDS na drugi politični strani uživala stabilno podporo. Najnižji rezultat je Janševa stranka zabeležila februarja z 19,8 odstotka, najvišjega avgusta s 23,6 odstotka. Leto je SDS zaključila z 20,8 odstotno podporo.

dezurni@styria-media.si