"Ob tej situaciji, glede na stanje, ne moreš reči, da ne podpiraš varčevanja," je zadnje ukrepe komentirala ena od načelnic upravnih enot (UE). Hkrati pa je poudarila, da bi bilo vseeno treba uskladiti plačna nesorazmerja – načelniki UE so namreč uvrščeni v nižje plačne razrede kot direktorji javnih zavodov ali vodje oddelkov na občinah, čeprav za svoje delo odškodninsko odgovarjajo.

Tudi med večino drugih javnih uslužbencev, ki smo jih vprašali za mnenje o dogovoru o dodatnih ukrepih na področju plač v javnem sektorju, vlada resigniranost. "V službi sodelavci niti ne jamrajo kaj dosti glede zniževanja plač, se mi pa zdi, da se vse bolj zavedajo, da so lahko srečni, ker sploh imajo redni dohodek. Jih pa res jezi, da ne morejo napredovati, kar pomeni, da tudi določenih funkcij ne morejo sprejeti," je dejala profesorica. Milan Rejc, ravnatelj Osnovne šole Gorje, pa je dodal: "Poseg je bil pričakovan, veseli smo, da ni bil tako hud, kot se je napovedovalo v začetku leta. Skrbi nas splošno nižanje plač, saj se vodilnim kadrom vse bolj nižajo, kar ni dober obet za prihodnost."

Pogajalci so se dogovorili, da bodo z znižanjem plač in drugimi ukrepi letos skupaj z že sprejetimi ukrepi privarčevali slabih 190 milijonov, prihodnje leto pa 262,7 milijona evrov. Minister, pristojen za javno upravo, Gregor Virant je pojasnil, da bi bil že letos prihranek večji, če ne bi bilo treba izplačati lanskega regresa z obrestmi – 50 milijonov evrov. "Domača naloga na področju plač v javnem sektorju je s tem opravljena," je poudaril. Pogajalci so podpisali tudi stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014. Po dogovoru pa ne bo odpuščanj; število zaposlenih se bo zniževalo naravno za en odstotek na leto; ne bo nadomeščanj tistih, ki bodo odšli sami ali v pokoj. Po mnenju višje medicinske sestre pa denimo pri njih dodatna odpuščanja sploh niso mogoča, saj so že zdaj na tesnem s kadrom.

Kritični, kjer niso parafirali

Dogovora, ki sta ga parafirala dva reprezentativna sindikata javnega sektorja – sindikat državnih organov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) –, pa niso podprli sindikati zdravnikov, policistov in gasilcev. "Uvrščen sem v 29. plačilni razred in lani mi je ob prvih varčevalnih ukrepih država za polovico že zmanjšala stroške za prevoz na delo. Takrat se mi je tudi zmanjšala plača. Pa to očitno še ni bilo dovolj," se je hudoval policist. Dodal je, da jih je premalo, vodje pa jih na delo razporejajo tako, da se jim opravljene nadure ne izplačujejo, ampak jih morajo izkoristiti.

Tudi zdravnica iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ukrepov ne odobrava in pravi, da je situacija že zdaj katastrofalna: "Poleg tega, da mladi zdravniki po pripravništvu ne dobijo službe, je zdaj problem zaposlovanje mladih specialistov. Večina zdravnikov opravi veliko nadur, ki sploh niso plačane. Te nadure naj bi koristili kot proste ure, a kaj ko zaradi pomanjkanja kadra to ni mogoče." Matej Lovrec, poklicni gasilec iz Maribora, pa je izračunal, da se mu bo plača znižala za okoli 11 evrov na mesec. "Vendar mislim, da rešitev za državo ni v tem, da javnim uslužbencem jemljemo, namesto tega raje poglejmo, kako lahko rešimo gospodarstvo. Iz te krize na tak način ne bomo prišli," je prepričan.