Milko Škoberne je bil prvi pravnomočno obsojeni sodnik v Sloveniji, ki je tudi dejansko moral tja, kamor je sam pošiljal obsojence. Decembra 2013 je zaradi prejemanja podkupnine dobil kazen pet let in pol zapora, ki jo je po pritožbi višje sodišče znižalo za šest mesecev, po prestani dobri polovici pa so ga pogojno odpustili konec februarja 2018. Določili so mu tudi 19.622 evrov stranske denarne kazni.

Zmagal na evropskem sodišču

Nekdanji okrožni sodnik v Celju naj bi v zameno za debelo kuverto odpravil pripor in mednarodno tiralico zoper bivšega lastnika tamkajšnjega nočnega lokala Esada Ćehajiča, ki pa ga je nazadnje prijavil. Toda zaradi sistematične in nediskriminatorne hrambe telekomunikacijskih podatkov, na katerih je temeljila obsodba, naj bi mu bila kršena pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, poleg tega pa sodišče ni omogočilo še zaslišanja dveh soobdolženih, ki sta priznala kaznivo dejanje in jo odnesla s pogojno kaznijo.

Škoberne, ki ga je zagovarjal Tomaž Bromše, takrat odvetnik, zdaj pa sodnik, znan po tem, da trenutno obravnava domnevno slovensko celico Kavaškega klana, se je zato pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in februarja letos zmagal – Republika Slovenija mu mora plačati 5.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in prav toliko za stroške in izdatke.

Duševne bolečine

Toda to ni bilo edinkrat, da se je Škoberne znašel na zatožni klopi. Na mariborskem okrajnem sodišču so ga zaradi krive izpovedbe obsodili na šest mesecev zapora. Maja 2007 naj bi v obnovljenem postopku zoper Milana M., ki ga je zavoljo umora sam obsodil na 13 let zapora, dejal, da je v Celju večkrat sodil Tomažu R. in mu tudi izrekel kazen. A to ni bilo res, saj je njegov primer zastaral in je sodišče izdalo zavrnilno sodbo. Škoberne, ki je po svojih besedah izjavil, da je le mislil, da je Tomaža obsodil, se je pritožil, vendar v ponovljenem sojenju dobil enako kazen, pol leta zapora.

Zatem je vložil še zahtevo za varstvo zakonitosti in bil uspešen: vrhovno sodišče ga je oprostilo. Ker pa so mu šestmesečno kazen združili s petletno zaradi jemanja podkupnine v enotno kazen pet let in štiri mesece zapora, jo je neupravičeno prestal, povrh tega pa bil tudi toliko kasneje pogojno odpuščen. Zato je vložil tožbo zoper državo, v kateri zahteva 44.000 evrov odškodnine, od tega 31.000 za duševne bolečine zaradi nezakonite okrnitve pravice do osebne svobode in 13.000 zaradi pretrpljene in bodoče duševne bolečine zavoljo posega v čast in dobro ime.

Drobiža ni sprejel

Na državnem odvetništvu so mu za povrnitev škode ponudili 1840 evrov, česar pač ni sprejel, in danes sta se obe strani srečali na ljubljanskem okrožnem sodišču. Skušali bosta najti skupni jezik, se torej poravnati, zato je sodnica Mojca Kanc za javnost zaprla vrata. Kdaj in če bodo dosegli dogovor, še ni znano, narok pa je bil tako preložen.