Na Brdu pri Kranju so štirje vladni ministri, ekonomisti in predstavniki gospodarstva, kmetijstva, obrti turizma, trgovine in bančništva razglabljali o novih ukrepih, ki bi delno popravili v četrtek sprejeti prvi "superzakon", predvsem pa bi bili usmerjeni v pomoč gospodarstvu, da bo lahko kar najbolje preživelo obdobje prisilnega zaprtja obratov ter hitrega vnovičnega zagona. 

Minister za gospodarstvo in podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek je na popoldanski novinarski konferenci razgrnil nekaj detajlov oziroma ukrepov, ki bodo del naslednjega, že napovedanega "superzakona". Drugi del protikoronskega svežnja mora biti uveljavljen do konca meseca. 

Počivalšek se je uvodoma pohvalil, da je vlada doslej opravila izjemno delo, saj je v rekordnem času sprejela najbolj obsežne zaščitne ukrepe v zgodovini Slovenije, namenjen gospodarstvu in prebivalcem. Po njegovem ti ukrepi nimajo ideološkega predznaka, namenjeni so interesom vseh državaljnov. Zagotovil je, da vsi v vladi delajo enotno in hitro. 

Omenil je, da so na Brdu obravnavali pet področij, ki jih bo natančneje naslavljal drugi paket zakonskih ukrepov: trg dela, finančni ukrepi, davki in prispevki, turizem ter kmetijstvo.

"Na nas je, da vzpostavimo močno mrežo državnih vzvodov in jamstev, da bomo kot gospodarstvo stali in obstali. Predvsem pa, da bo po koncu epidemije gospodarstvo zopet zagnalo svoje kolesje," je dejal Počivalšek, ki je izpostavil, da bomo potrebovali tudi nekatere inovativne ukrepe, kot jih doslej še nismo poznali. 

Med temi je pri trgu dela izpostavil možnost, ki bi jo dali delodajalcem, da bi ti lahko delavcem samostojno odredili koriščenje letnega dopusta v več delih. Ta ukrep bi lahko izkoristili med čakanjem na delo ali pri koriščenju presežnih ur. 

"Težave v gopsodarstvu so različne, skupno pa jim je, da potrebujejo hitre odločitve. Kot gospodarstvo moramo stati in obstati, po koncu epidemije se bo gospodarstvo moralo spet zagnati. Gledamo naprej, predvsem pa v želji, da bomo čez nekaj let na te čase gledali s ponosom, kako smo prebrodili enega največjih izzivov."

Minister Zdravko Počivalšek

Drug ukrep pri trgu dela, o katerem zdaj odkrito razmišljajo, pa je po vzoru Avstrije skrajšani delovni čas, medtem ko bi delodajalcem dali tudi bolj proste roke, kaj z delavci, ki so že izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Počivalšek je še povedal, da bodo verjetno za 60 dni podaljšali dovoljenja za delo tujim delavcem, ki so že pri nas.

Glede sp-jev pa je dejal, da se v vladi zavedajo, za kako velik del gospodarstva gre, da pa gredo ukrepi v smeri zaščite le tistih, ki jim samostojna dejavnost pomeni glavni oziroma edini vir zaslužka. 

Številni finančni ukrepi

Minister napoveduje "nebirokratsko" hitro pomoč podjetjem, tudi prek investicijske banke SIB in drugih razvojnih skladov. Po vnaprej znanih pravilih bi lahko na ta način prevzeli zapadle in nezapadle obveznosti podjetij ter jim tako omogočili obstoj, repitve gredo v smeri sklada za reševanje insolventnosti ter jamstvene sheme za zavarovalnice. Pripravljajo tudi ugodne kredite in garancije za mala in srednje velika podjetja ter mikrokredite za turistične deležnike. 

Med ukrepi bodo zelo verjetno tudi odlog plačila DDV, odlog plačila trošarin, spremembe DDV za nočitve in prehrano ...

"Vsi smo se strinjali, da morajo ukrepi spodbujati tako domače kot tuje investicije. Posebej smo obravnavali tudi področje kmetijstva ter potrebnih ukrepov za njegovo spodbujanje," je še povedal Počivalšek. Med drugim je izrazil zavedanje, da bo turistična panoga po koncu krize potrebovala največ časa, da se povrne v predkrizno obdobje, še posebej, ker bo tujih gostov precej manj. Počivalšek je zato napovedal ukrepe, s katerimi bi domače goste prepričali, da bi letovali doma. 

Posebej je bilo izpostavljeno področje najemnin in stroškov povezanih s tem (na primer elektrika), kjer bi bilo potrebno njihovo sofinanciranje.

Hiter zagon gospodarstva kot konkurenčna prednost Slovenije

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Boštjan Gorjup je pri dosedanjih in bodočih ukrepih izpostavil, da se bo gospodarstvo z njimi izognilo pošiljanju ljudi na zavod za zaposlovanje. Dejal je, da je od začetka epidemije nezaposlenost velja za 5.000 oseb oziroma da se trenutno giblje okoli 80 tisoč ljudi. 

Gorjup pričakuje, da bo z že sprejetimi in napovedanimi ukrepi gospodarstvo dobilo potrebna sredstva za premostitev krča zaradi ustavitve proizvodnje. Najbolj bo poleg turizma prizadeti slovenski dobavitelji za avtomobilsko industrijo, je napovedal.

"Vse dejavnosti ne bodo mogle takoj nazaj na 100 odstotno delovanje, potreben bo čas, trajalo bo lahko 12 mesecev. Zato pa potrebujemo inovativne instrumente."

Boštjan Gorjup, GZS

Predvsem je po njegovih besedah pomembno , da bi se slovenska podjetja lahko ob spoštovanju ustreznih zaščitnih ukrepov za delavce čim prej znova zagnalo, saj bo to lahko eno od naših ključnih konkurenčnih prednosti nasproti drugim državam, kjer bo zaradi počasnega ukrepanja vračanje v normalne tirnice daljše. Ob zdajšnji pomoči države bodo lahko podjetja zdaj ponujena državna sredstva vrnila v proračun kasneje b obliki davkov in prispevkov. 

Gorjup je ob tem izpostavil izkušnjo iz lastnega podjetja, ki je bilo med prvimi, ki se je moralo zaradi epidemije ustaviti, a so s sprejetimi ukrepi za zaščito delavcev že v fazi vnovičnega zagona, tako da bodo lahko po veliki noči ob napovedanemu odprtju določenih trgovin po Z Evropi njihovi izdelki že na tamkajšnih policah, česar recimo podjetja iz Italije ne bodo zmogla. 

Najemnine verjetno večino na plečo proračuna

Da je bilo prav področje najemnin zelo na tapeti, je povedala tudi predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah. "Veliko sp-jev in trgovcev ima težavo, kako plačati najemnino, če ne poslujejo. Predlagali smo model, kako bi si najemnik, najemodajalec in državni proračun to medsebojno razdelili. Računam, da bomo dodelali ukrep tako, da bo sprejemljiv za vse tri partnerje."

Pojasnila je, da naj bi državni proračun kril 70 odstotkov najemnin v času epidemije, za pokritje preostalih 30 odstotkov pa bi se morala dogovoriti najemodajalec in najemnik. Predvsem pa naj noben najemnik v času krize ne bi ostal na cesti zaradi neplačila najmenine.

"V svoji karieri še nisem doživela takega načina dela ministrstva in vlade. Gospodarstvo ima neposredno možnost sodelovanja z ministrstvi, tekoče lahko posredujemo predloge in spremljamo implementacijo ukrepov. To je zelo inovativno in česa podobnega nisem še nikjer zasledila, predvsem pa je izjemno pozitivno."

Mariča Lah o trenutnem timskem delu vladne ekipe

Trgovci tudi pričakujejo odlog plačila trošarin. Lahkova je izpostavila tudi institu čakanja na delo, ki je za trgovinsko dejavnost in 60 tisoč zaposlenih, ki morajo zaradi zaprtja neživilskih trgovin ostati doma, še posebej pomemben. 

dezurni@zurnal24.si