Foto: Anže Petkovšek Tadej Slana Sistem, v katerem honorarci vse bolj izpodrivajo zaposlene, ne more zdržati. Ni zdrav za nobeno od strani. Pričakovali bi, da bi država rešitev tega problema iskala v zaposlovanju, a je našla način, ki kar najhitreje polepša statistiko. Na zavodu za zaposlovanje se namreč hvalijo, kako uspešni so bili s programom spodbujanja samozaposlovanja. In kaj so naredili? S sto milijoni evrov subvencij so honorarce privabili k odprtju espejev in jim tako pri podjetjih, kjer so delali in delajo še naprej, zapečatili usodo. Delodajalec jih namreč nikoli ne bo zaposlil, saj se mu veliko bolj izplača, če zanj dela "podjetnik".

Za avtorsko ali podjemno pogodbo pa je država pripravila še dva konkretnejša ukrepa. Prvi je v začetku lanskega leta povzročil strošek pri delodajalcih, drugi pa se bo v prihodnjih mesecih konkretno poznal še pri izplačanih honorarjih. In to bo zagotovo pokopalo avtorsko pogodbo. Honorarci bodo kmalu (ali pa so že) ugotovili, da tako ne gre več naprej, in bodo šli do svojega šefa. A ta jim bo, zahvalite se državi, ponudil zanje najugodnejšo rešitev: odprtje espeja.

Rešitev

Država s tem nedvomno rešuje problem. Zmanjšuje število brezposelnih, honorarcem, ki bodo to še naprej, pa v zameno za nižji dohodek daje pokojninsko dobo in pravice iz pokojninskega zavarovanja. Ampak vsi ti bodo delali 40 ur na teden, pa ne bodo dobili dopusta, bolniške, povračila stroškov za malico in prevoz ter ne nazadnje varnosti zaposlitve ... In ko jih ne bodo več potrebovali, bomo namesto odpuščanju delavcev priča propadu podjetnikov.