Zbitega 19-letnika našli šele zjutraj; voznik je pobegnil. Trčil v kolesarko in pobegnil. Trčil v otroka in pobegnil. ... Nesreč s pobegom je v Sloveniji ogromno: v prvem polletju letošnjega leta se je zgodilo 1.307 prometnih nesreč s pobegom, od tega kar 110 s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami.

Kaj se zgodi v glavah povzročiteljev nesreč, da s prizorišča pobegnejo? Pogovarjali smo se z dr. Markom Poličem z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Umik iz neznosne situacije

"Predstavljajte si situacijo; človek je vpleten v prometno nesrečo, pomaga, tam vidi štiri trupla. To je precejšen šok ali pa hud stres, kakor hočete," pravi dr. Marko Polič. Dodaja, da je takrat zavest lahko zožena le na beg.

"Ljudje v takšnih okoliščinah ne razmišljajo, ne pretehtajo vsega, ne reagirajo razumno po nekih običajnih merilih, pač pa se skušajo samo umakniti iz situacije." Polič poudari, da v takšnih primerih lahko nastopajo tudi občutki krivde, ne glede na to, ali je človek kriv ali ne. "Kolikor vem, bi tudi v konkretnem primeru lahko govorili o deljeni krivdi," pravi. 

Pobegli voznik je bil - tako pravi policija - v natikačih. "Lahko se je poškodoval, lahko pa se je le umaknil. Vse opcije so odprte. Več bomo vedeli takrat, ko ga bodo našli. Upam, da ga bodo našli živega," pravi Polič in poudarja, da je povsem možno, da se je resnično le umaknil iz zanj nemogoče stvarnosti.

Foto: Dolenjskanews.com Nesreča na primorski avtocesti

Zanikanje krivde

V vseh primerih nesreč se ljudje vendarle ne počutijo krivde, pravi sogovornik in izpostavi primer voznika, ki je zbil dve dekleti, pobegnil, nato pa se na prizorišče nesreče vrnil, vendar le zato, da bi pobral svojo registrsko tablico.

PREBERITE TUDI:

• Policija še naprej išče voznika Petrolove cisterne

• Policija objavila podatke pogrešanega voznika

"Ko sem bil pred leti še sodnik porotnik se spomnim primera mladega voznika, ki je povzročil nesrečo v avtomobilu, v katerem je bila tudi njegova mama. V nesreči se je poškodovala. Na sodišču je kričal na mamo in ji prigovarjal z besedami daj, stara, kar povej, da ti nič ni bilo!"

V takšnih primerih gre za očitno izogibanje odgovornosti. "Skratka, pri pobegih z nesreč imamo cel diapazon vedenj," pravi dr. Polič in doda, da na splošno vendarle prevladujeta dve opciji; ali da se človek umakne, ali da se izogiba odgovornosti.

Katera izmed opcij prevladuje, ne ve, poudari pa, da pobegi z nesreč niso nobena slovenska posebnost. "To so splošni simtomi vedenja pod vplivom stresa," pravi. Nekateri vozniki se lahko kasneje, ko premislijo, sami javijo na policijo. Koliko časa potrebujejo, je odvisno od vsakega posameznika.

Potrebujejo pomoč

Tisti povzročitelji prometnih nesreč, ki se zvedajo svoje odgovornosti, običajno pomoč zaradi stresa po nesreči dobijo v svojem naravnem podpornem sistemu, v svoji družini, med svojimi prijatelji, pravi Polič. Včasih je vendarle potrebna tudi strokovna pomoč. "Nekatere službe imajo to dobro urejeno, takšna je recimo policija. Malo slabše je za to poskrbljeno pri ostalih."

Predlaga, da v kolikor človek ne more sam predelati posledic prometne nesreče, naj se vsekakor obrne na strokovno pomoč. "Saj za fizične poškodobe jo takoj ponudimo! Žal pogosto pozabimo na psihične težave," izpostavi Polič. In ravno slednje so lahko pri tistih, ki so v nesrečah utrpeli le lažje fizične poškodbe, še hujše breme.

barbara.barbic@zurnal24.si