Po lanskoletnih spremembah ustavnih določil referenduma, zdaj želi vlada še nekaj sprememb vpeljati s spremembo zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Poleg uskladitve zakonodaje z že veljavnimi spremembami ustave, vlada v predlaga tudi ukinitev določila, da državni zbor v enem letu po razglasitvi referenduma ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Moralna zmaga in konec?

V praksi bi to lahko pomenilo, da bi državni zbor enako ureditev lahko sprejel še enkrat le nekaj dni po tem ko bi ga državljali na referendumu zavrnili. A ministrstvo za javno upravo, ki je predlog spisalo, to zavrača, češ da ni pričakovati, da bo zakonodajalec "vzrok za razpis referenduma ignoriral tako, da bo takoj ponovno sprejel enako rešitev".

Nekdanji ustavni pravnik Lojze Ude pravi, da bi dejstvo, da bi lahko kar takoj ponovno vložili isti predlog in ga skušali uveljaviti, pomeni manjšanje oblike neposredne demokracije. "Kaj je potem referendum, moralna zmaga in konec? Če imamo tak referendum, potem določeno časovno obdobje mora učinkovati, to je nato res neposredno odločanje." Ude še nadaljuje, da je tudi sicer eno leto zelo kratek rok in čeprav takšnega določila od lani morda res ni več v ustavi, to še ne pomeni, da mora tudi iz zakona, ki ureja institut referenduma.

O čem je mogoče glasovati, bo odločala večina vseh poslancev

Maja spremenjena ustava sicer že določa, da o nekaterih temah volivci ne morejo več odločati. Referenduma tako ni dopustno razpisati o zakonih o obrambi države, dajatvah, ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic. Ali pobuda za razpis referenduma nasprotuje tem zakonom pa naj bi po sprejetju zakona odločal državni zbor z večino vseh poslancev.