Na začetku tretjega sojenja v zadevi Balkanski bojevnik januarja lani je bil 45-letni Đemajlija Mandjuka edini od skupno 12 obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik, ki ni priznal krivde. Vztrajal je, da je nedolžen, in bil nato po aprilski sodbi oproščen. Odslužil je sicer triletno zaporno kazen, na katero ga je sodišče obsodilo na drugem, ponovljenem sojenju. V sredini januarja letos pa je skupaj s svojima zagovornikoma prejel sklep sodišča, da je njegov primer zastaral. Po navedbah Večera je pričakovati, da bo Manjduka vložil odškodninsko tožbo proti državi zaradi časa, ki ga je preživel v zaporu.

Dogovor s tožilstvom

Ostalim obsojenim, ki so na tretjem sojenju krivdo priznali, je sodišče izreklo take kazni, kot jih je predlagalo tožilstvo, torej zapora, kolikor so ga že prestali, še preden je bila sodba, izrečena v drugem krogu sojenja, novembra predlani razveljavljena na vrhovnem sodišču.

Dragan Tošić, Peter Khermayer in Dragan Beljkaš so bili v arestu šest let in en mesec, Jakob Remškar pet let in sedem mesecev. Boštjan Kopčič tri leta in pol, Robert Šabić dve leti in osem mesecev, Miralem Lucević štiri leta in devet mesecev, njegov brat Mirzet pa štiri leta in dva meseca. 

Krivdo je januarja lani priznal tudi Anes Selman, edini, ki kazni ni prestal. Tožilstvo je zanj v zameno za priznanje predlagalo tri leta zapora in 70.000 denarne kazni. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva pri izreku kazni, mu je pa naložilo, da mora plačati 65.000 evrov.

Nezakoniti dokazi

Pristojni organi so vpletene v zadevi Balkanski bojevnik aretirali že leta 2010. Na prvem sojenju je bila zaradi izločitve dokazov večina od 17 obdolžencev spoznana za nedolžne, a je sodbo iz leta 2012 je razveljavilo višje sodišče. Na drugem sojenju so bili obsojeni, višje sodišče pa je večini prisojene zaporne kazni znižalo.

Vrhovno sodišče je nato 26. novembra 2021 razveljavilo obsodilno sodbo, saj se je ta opirala na dokaze, ki jih je slovenska policija po presoji sodišča pridobila nezakonito, s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi odločbe vrhovnega sodišča bi se morala zadeva končati v dveh letih od izdaje sklepa, torej do 26. novembra lani. Le dva tedna po sklepu vrhovnega sodišča v zadevi Balkanski bojevnik je sicer začela veljati zakonska sprememba, s katero se je zastaralni rok podaljšal na pet let, a to na ta primer ni vplivalo.

Obtoženim je tožilstvo v več kot sto strani dolgi obtožnici očitalo, da so v različnih vlogah v Sloveniji, Italiji, Srbiji in Črni gori organizirali hudodelsko združbo, ki je vsaj v letih 2008 in 2009 na območju Italije hranila in prodajala kokain, še prej pa so večkrat organizirali prevoz kokaina iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja, v Evropo.