Preobrat. Kriza je spremenila strukturo slovenskih delavcev, ki gredo s trebuhom za kruhom v tujino, opažajo svetovalke evropskega zaposlitvenega portala Eures. Če je še pred časom veljalo, da po zaposlitvi v tujini največ povprašujejo mladi visokoizobraženi kadri, praviloma družboslovci brez družin, se za odhod čez mejo po novem vse pogosteje odločajo tudi generacije, stare do 45 let.

Za delo v tujini se zanima vse več ljudi z nižjo stopnjo izobrazbe, ki so izgubili zaposlitev, zdaj pa iščejo službo pomožnih delavcev; običajno v gradbeništvu, kmetijstvu, negi ali proizvodnji. “Pri teh ljudeh je problem znanje tujega jezika, pripravljeni pa so se zaposliti predvsem v sosednjih državah,” pravi Euresova svetovalka Valerija Okorn.

Slovenci se sicer največ zaposlujejo kot dnevni migranti v sosednjih Avstriji in Italiji; zaradi znanja tujega jezika jih zanima še delo v Veliki Britaniji, službo pa najdejo tudi v Nemčiji, Franciji in Švici.

Na lovu za gostinci
Okornova opozarja, da ponudba in povpraševanje po delavcih v Evropski uniji nista najbolj usklajena. Delodajalci najbolj iščejo kuharje, natakarje, vodje strežbe, receptorje, čistilce, računalničarje, zdravnike in medicinske sestre, negovalke ter strojne in druge inženirje. Iskalci zaposlitve pa bi na tujem najraje delali v gradbeništvu ali na področjih uprave, ekonomije in prava.

Kam po informacije?
Info. Podrobnejše informacije o prostih delovnih mestih so iskalcem na voljo na portalu Eures, na naslovu http//eures.europa.eu. Euresovi svetovalci. Kontaktne podatke najdete na spletni strani zavoda za zaposlovanje.