"Jamarski reševalci ne rešuje le iz jam, temveč smo specializirani turi za reševanja iz sotesk, žičniških naprav ter ostalih težko dostopnih terenov," so nam sporočili z Jamarske reševalne službe. Tokrat so vajo izvedli na žičniških napravah na Krvavcu.
Danes je na Krvavcu potekala vaja reševanje iz žičnic: "Namen reševalne vaje je bil, da potrdimo svoje znanja reševanj iz žičniških naprav. Cilj vseh reševalnih služb pa je vsekakor v čim krajšem možnem času osebe ujete na žičniških napravah spraviti na varno mesto, torej jih sneti iz sedežnic ali gondol."
Do sedaj so jamarski reševalci sodelovali pri dveh nesrečah na žičniških napravah. Obe sta se zgodili na Golteh. Leta 2007 se je pokvarila sedežnica, na kateri je bilo okoli 70 upokojencev. Leta 2009 pa se je pokvarila gondola, kjer je bilo okoli 50 ljudi. Pri nesrečah so sodelovali člani Jamarske reševalne službe, Gorske reševalne službe, žičničarji ter gasilci. Žičničarji pogosto ne sežejo z dvigali na ratrakih ne sežejo do žičniških naprav, za pomoč pokličejo Jamarsko ter Gorsko reševalno službo. Gasilci pa so več kot odlični za pomoč pri dostopih ter ostalih opravilih.
Kako rešujejo
"Na vaji jamarski reševalci vadimo manevre potrebne za reševanje v primeru nesreče na žičniških napravah. Za dostop do sedežnic ali gondol uporabljamo dva načina. Prvi in najpogostejši je uporaba teleskopske palice, na katero pritrdimo oponko in jo s pomočjo teleskopske palice pripnemo na jeklenico, na kateri so ali sedežnice ali gondole," pojasnjujejo.
Ko je vrv pripeta na jeklenico, reševalci splezajo po vrvi do ujetih na napravi. Z opremo za reševanje jih nato snamejo iz naprav na varno. Vrv lahko na jeklenice dobijo tudi s pomočjo priprave za izmet vrvi preko jeklenice sedežnice ali gondole. Če pa so jeklenice previsoke za dostop z pomočjo teleskopske palice pa splezajo na nosilni steber in se s pomočjo varovalni vrvi spustijo po jeklenici do sedežnice ali gondole, kjer so ujeti ljudje.