Trenutno ne potekajo nikakršne dejavnosti za določanje razpoložljivih količin podzemne vode v Krimskem pogorju za javno oskrbo s pitno vodo, pravijo v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija (Voka).
Mihael Jarc, Lista za čisto pitno vodoVsaj 80 tisoč uporabnikov v Ljubljani uporablja klorirano vodo.
Župan Zoran Janković je sicer na javnih obravnavah novih prostorskih načrtov ob razpravah o zagotavljanju neokrnjenosti Jarškega proda in drugih ljubljanskih črpališč pitne vode večkrat omenil, da občina že dela vrtine na Krimu in išče nadomestni vir pitne vode.
Iskanje vode
Prve študije za iskanje pitne vode v Krimskem pogorju so bile sicer končane leta 2005, zadnje raziskave pa so se iztekle leta 2008. Študijo iz leta 2005 je opravil Hidroinženiring, v njej pa je bila kot ena izmed možnosti potencialnega vira pitne vode predstavljena ideja o zajemu vode z drenažnim rovom v Krimskem pogorju.
Še ena študija. IRGO Consulting, ki je revidiral poročilo GZL, je pred izvedbo vrtin predlagal še izvedbo študije izvedljivosti. Ta bi pokazala, katera izmed možnosti izdelave drenažnega rova je najprimernejša. Študija bi morala predvideti tudi, da se bodo raziskave opravile na območju Občine Ig in Krajinskega parka Ljubljansko barje ter da sta na območju naselij Gornji Ig in Rakitna. Vanjo bi moral biti zajet tudi morebiten vpliv na vodonosnike Ljubljanskega barja.
Leta 2006 so mestni svetniki na pobudo Mihaela Jarca iz Liste za čisto pitno vodo sprejeli amandma k proračunu ter za pripravo projektne dokumentacije za vrtanje sondažnega in glavnega drenažnega rova odobrili dobrih 29 tisoč evrov. Raziskava Geološkega zavoda Ljubljana (GZL), ki se je s poročilom končala leta 2008, pa je dopolnila sliko o geološki in tektonski zgradbi terena. Po mnenju Voke ni dala zadovoljivih informacij, ki bi potrjevale zadostne količine vode v Krimu. GZL je zato predlagal še drugo fazo raziskave, izdelavo treh globokih vrtin in dodatne meritve.
Spet boj za denar
Samostojni mestni svetnik Mihael Jarc iz Liste za čisto pitno vodo pa je povedal, da bodo mestni svetniki prihodnji teden na seji že osmič glasovali o vključitvi denarnih sredstev za izdelavo teh treh vrtin v proračun. Pojasnil je, da je tak predlog v obliki amandmaja podal pri vseh glasovanjih o proračunih in rebalansih v zadnjem mandatu, a neuspešno. Amandma, ki ga je za glasovanje ob predlogu letošnjega proračuna pripravil tokrat, predvideva, da bi se za drugo fazo projekta gradnje poskusnega in glavnega drenažnega rova iz masiva Krima namenilo 475 tisoč evrov. Sam sicer meni, da projekt iz leta 2008 kaže, da bi bil zajem vode iz Krima uspešen ter da bi predvidene tri vertikalne vrtine na predvideni trasi drenažnega rova pokazale geološko oziroma hidrološko primernost izbrane trase za rov.
Gradnja za deset let
Na Voki pojasnjujejo, da bi bila gradnja drenažnega rova, ki bi zagotovil zadostno oskrbo Ljubljane s pitno vodo, torej s tisoč litri vode na sekundo, po zahtevnosti primerljiva z gradnjo cestnih predorov. Če bi bila gradnja drenažnega rova mogoča z rudarskega in gradbenega vidika in ne bi bilo vpliva na vodonosnike Ljubljanskega barja, pa bi po mnenju Voke vodo iz Krima lahko v ljubljanski vodovodni sistem speljali leta 2020.