"Stanje prometne varnosti v Sloveniji se izboljšuje," je ob predstavitvi podatkov na tem področju v letu 2017 povedal Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa. "Po dveh slabših letih ponovno beležimo izboljšanje v vseh kategorijah."
V letu 2017 je bilo v primerjavi z letom poprej manj prometnih nesreč, manj je bilo smrtnih žrtev, pa tudi lažje in težje poškodovanih. "Število umrlih udeležencev v preteklem letu je bilo najmanjše v zadnjih 60 letih," je povedal Velov. "Umrlih na milijon prebivalcev imamo najmanj v zgodovini Slovenije, zanimiv pa je tudi podatek, da je bilo recimo leta 1957 na naših cestah celo nekaj več smrtnih žrtev, pri čemer je bilo v Sloveniji 500 tisoč manj prebivalcev, 1.100.000 manj osebnih vozil, manj cest in bistveno manj prevoženih kilometrov."
V letu 2017 je na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot v prejšnjem letu. 831 je bilo hudo (19 manj kot v letu 2016) in 6.875 lažje telesno poškodovanih (731 manj kot v letu 2016).
V naslednjem letu bomo vse cilje usmerili v naloge, ki smo si jih zadali v Nacionalni resoluciji o varnosti cestnega prometa. Glavna cilja sta, da na naših cestah ne bi umrlo več kot 96 udeležencev in da bi bilo hudo poškodovanih samo 592.
Ivan Kapun, GPU
Imamo najbolj varne ceste na svetu
"Smo v vrhu držav, ki so naredile izboljšanje v primerjavi z lanskim letom," so poudarili pri AVP. "Še bolj pomembno pa je, da smo se z 51 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev postavili v prvo polovico držav EU, kjer so najbolj varne ceste na svetu."
Gledano po mesecih so po številu žrtev izstopali spomladanski meseci, ko je na cestah umrlo kar 40 ljudi. Poletje je bilo varnejše kot pretekla leta, po varnosti je izstopala jesen, predvsem september, ki je bil z eno smrtno žtvijo mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnjih 25-letih.
Napredek in manj nesreč pri AVP pripisujejo dobremu sodelovanju z nevladnimi organizacijami, lokalnimi sveti za preventivo in vzgojo, šolami ter mediji.
"Med 106 smrtnimi žrtvami jih je 50 povezanih z osebnimi avtomobili," pa je o strukturi žrtev povedal Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na GPU. Med njimi je bilo 32 voznikov in 18 potnikov, 16 jih je bilo neprivezanih. Med preostalimi smrtnimi žrtvami je 11 kolesarjev, deset pešcev, 24 voznikov motornih koles in pet voznikov mopedov. "14 prometnih nesreč so povzročili motoristi sami, večinoma zaradi neprilagojene hitrosti, v štirih primerih so bili izsiljeni, poleg ostalih vzrokov, ki so botrovali tem prometnim nesrečam."
"Rak rana je še vedno hitrost"
Policija je obravnavala dobrih 16 tisoč prometnih nesreč. "Rak rana je še vedno hitrost," je razložil Kapun. "Kar 45 voznikov je umrlo zaradi hitrosti, druga stvar je vožnja pod vplivom alkohola, zaradi katere je umrlo 30 udeležencev prometnih nesreč. Povprečna stopnja alkoholiziranosti se ne spreminja že nekaj let in je 1,44 promila. To je še vedno zelo visoko, zaznan padec je manjši, kot bi si ga želeli."
Ukrepi policistov so bili usmerjeni na tista področja, kjer so najpogostejši vzroki prometnih nesreč, kot so hitrost, alkohol, stran in smer vožnje ter premiki z vozilom. Prav tako so veliko pozornosti namenili področjem, ki zmanjšujejo posledice prometnih nesreč, to sta prevsem uporaba varnostnega pasu in čelade.
"Kaznovanih je bilo dobrih 350 tisoč udeležencev, 116 tisoč zaradi hitrosti, 48 tisoč zaradi varnostnega pasu, skoraj 30 tisoč zaradi uporabe telefona," je pojasnil Kapun. Skoraj 14 tisoč kazni je policija napisala zaradi alkoholiziranosti. "Odrejenih je bilo 360 tisoč alko testov, 1200 strokovnih pregledov za alkohol in 2400 za droge, zasegli smo 4500 vozil - gre za ljudi, ki nimajo vozniškega dovoljenja oz. so večkratni kršitelji, t. i. povratniki."
Vozila Romunov v boljšem stanju
Glede povzročiteljv nesreč Agencija za varnost prometa v svojih analizah spremlja tudi, kakšno je njihovo državljanstvo. "S tem namenom smo začeli z akcijo Turistična prometna sezona," je še poudaril Velov. Kapun pa je pojasnil, da je pomemben podatek, ki ga ima policija med drugim tudi ta, da se je oprema romunskih voznikov v zadnjih letih bistveno izboljšala. "Policija je izvedla veliko poostrenih nadzorov, skoncentriranih ob koncu tedna," je razložil Kapun. "Preverjali so tehnično brezhibnost in obremenjenost vozil, ki so v primeru romunskih voznikov bistveno bolj sodobna, kot so bila v preteklih letih." Izboljšanje je pripisati prav poostrenemu nadzoru s strani policije.
Policija je zamenjala rabljeno opremo in nabavila novo. "Poudarek smo dali na vidnosti policijskega dela, nabavili smo rumeno-bele uniforme za prometne policiste ter bolj vidna, močnejša in bolj varna vozila, s katerimi policisti bistveno lažje izvajajo nadzor," so pojasnili pri GPU. "Končal se je pilotni projekt sekcijskega merjenja hitrosti, skupaj z Darsom, ki je pokazal učinkovitost tega sistema, nadaljevali smo z delom v Nacionalnem centru za upravljanje prometa v Dragomlju, kar je pomembno pri nadzorstvni dejavnosti in predvsem pri upravljanju s prometnimi tokovi." Na prometno policijski postaji v Ljubljani so letos prvič uporabili skener in ker so z rezultati zadovoljni, jih bodo nabavili za uporabo še v drugih policijskih enotah.
Samo tepec lahko naredi primerjavo z letom 1957. Trkajo se po prsih za neke zasluge, ki pripadajo vsem ljudem, ki …
Ne povedo pa kolko od teh 106 so bili tujci ! Ne povedo niti kolko je mrtvih Slovencev v drugih …
Napredek in manj nesreč pri AVP pripisujejo dobremu sodelovanju z nevladnimi organizacijami, lokalnimi sveti za preventivo in vzgojo, šolami ter …