Izid referenduma glede pomoči pri predčasnem končanju življenja je bil med vsemi referendumskimi vprašanji, na katera smo odgovarjali junija letos, najbolj tesen, hkrati ga je spremljala najbolj burna razprava. Referendum je bil sicer posvetovalne narave, a so odločevalci dobili politično zavezo, da to področje uredijo.

Na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je za glasovalo 54,89 odstkov, proti pa je bilo 45,11 odstotka. 

Zakon o predčasnem končanju življenja bo zdaj poslanski zakon. Pripravlja ga skupina poslank in poslancev, ki jo vodi poslanka Svobode Tereza Novak. "Pripravo novega zakona smo resno zastavili. Tako koalicija kot Srebrna nit smo predstavili svoje pripombe, jih predebatirali, določene stvari popravili. Ministrstvo se zdaj ukvarja še z redakcijskimi pripombami," pravi Tereza Novak. 

Foto: Državni zbor/Sušnik Matija Tereza Novak

Evtanazija izvzeta, zakon bo namenjen samo pomoči pri samousmrtitvi

Zakon poslancev temelji na predlogu zakona Srebrne niti z nekaterimi spremembami. Ključna sprememba je opustitev vsakršne evtanazije, torej aktivne pomoči zdravnika ali zdravstvenega osebja, ki jo je zakon Srebrne niti v izjemnih primerih dopuščal. "Iz zakona smo umaknili evtanazijo, torej aktivno pomoč zdravnika pri končanju življenja na smrt bolnega. Zdaj torej govorimo samo še o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ko si trpeči sam vbrizga smrtonosno učinkovino. Največ pripomb v razpravi je bilo glede vloge zdravnika pri predčasnem končanju življenja. Te pripombe smo upoštevali, zdravnik oziroma zdravstveno osebje ni več izvajalec prostovoljnega predčasnega končanja življenja," razlaga Tereza Novak.

Zdravnika bo nadomestila naprava 

Ker zakon pravico do predčasnega življenja dodeljuje le na smrt bolnim, ki se jim izteka življenje, se poraja vprašanje, ali bo tak bolnik učinkovino sposoben vbrizgati sam, brez pomoči zdravstvenega osebja. "Medicinska tehnologija je v zadnjih letih tako napredovala, da takega primera ne pričakujemo več in ni potrebe po človeških posrednikih. Naprave jih lahko nadomestijo," pravi Janko Pleterski, soavtor zakona Srebrne niti.

Pomoč pri predčasnem končanju življenja naj bi se izvajala doma, ob bolniku bo prisotna medicinska sestra ali zdravnik, bolnik pa si lahko v vsakem trenutku premisli. "Zdravniki bodo tako kot prej tisti, ki bodo podali svoje strokovno mnenje o upravičenosti prošnje za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ), drugi zdravstveni delavci pa bodo nudili ustrezno tehnično pomoč, kot je dostava učinkovin, nastavitev pripomočkov in podobno," razlaga Pleterski.  

Foto: Anže Petkovšek Andrej Pleterski

"V času pomladne referendumske kampanje sem se srečal s predsednico ZZS prof. Bojano Beović in jo vprašal, ali bo ZZS izvedla reprezentativno anketo med zdravniki, ki bi pokazala koliko zdravnikov nasprotuje ZPPKŽ. Njen odgovor je bil, zakaj bi zbornica za to zapravljala denar, odgovor bo tako ali tako pokazal referendum. Gospa predsednica ZZS bi sedaj morala upoštevati dejstvo, da v skladu z njeno napovedjo referendumski rezultat kaže, da večina zdravnikov uzakonitev PPKŽ podpira. V oddaji Koda na TVS1 pa je uzakonitvi PPKŽ  sama še vedno  nasprotovala s povsem izmišljenim izgovorom in se tako izkazala kot predstavnica zgolj zdravniške manjšine," pravi Andrej Pleterski.

Bo kompromis zadostil pomislekom zdravnikov?

Na Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS), ki jo vodi Bojana Beović in je zakonu o predčasnem končanju življenja najbolj nasprotovala, smo naslovili vprašanje, ali bi pripravljeni podpreti zakon o predčasnem končanju življenja, ki ne predvideva evtanazije, torej aktivne vloge zdravnika. Odgovorili so nam zgolj, da vsebine novega zakona o predčasnem končanju življenja ne poznajo, zato ga ne morejo komentirati. 

"Opisana glavna sprememba je kompromis s tisto skupino zdravnikov, ki uzakonitev PPKŽ podpirajo, ne želijo pa biti izvajalci evtanazije. Zdravniki pa, ki načelno zavračajo uzakonitev PPKŽ, jo bodo še naprej. Zlasti jo bodo zavračali tisti, ki dajejo prednost katekizmu Katoliške cerkve pred dobrobitjo pacientov," pa na vprašanje, ali meni, da bodo s to ključno spremembo zadostili pomislekom zdravnikov, odgovarja Pleterski. 

V zakonu so ohranili 18 varovalk, izključili so le varuha človekovih pravic, ki naj bi bdel nad postopki zakona. Zakon tako ohranja tudi ugovor vesti. 

sergeja.hadner@styria-media.si