"Brez strokovne podpore sistemskih sprememb niti interventnih ukrepov ne bomo izvajali," je po prvem srečanju novoustanovljenega sveta za vode poudaril minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Na prvem srečanju so govorili predvsem o sistemskih ukrepih za zmanjpanje poplav v prihodnje.

Svet za vode vodi hidrolog Rok Fazarinc, sodelujejo pa še Matjaž Mikoš in Andrej Kryžanowski s fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Mihael Toman z biotehniške fakultete, Barbara Čenčur Curk in Mihael Brenčič z naravoslovnotehniške fakultete, Lidija Globevnik, Nataša Sovič z Arsa, Primož Banovec z inštituta za vodarstvo.

Težave lahko povzroči že manjše deževje

Struge rek še niso očiščene, zelo problematični so tudi  pritoki. "Težave lahko povzroči že bistveno manjše deževje, kot je bilo začetek avgusta," pravi hidsrolog Rok Fazarinc, ki je tudi vodja sveta. "Najprej je treba iskati začasne, potem pa dolgoročne rešitve, da bomo imeli v končni fazi večjo poplavno varnost, kot jo imamo danes," je po srečanju poudaril Fazarinc.

"Rešitve morajo biti celovite in premišljene, na nivoju celotnih porečij. Če bomo zdaj delovali adhoc, se nam lahko zgodi, da se bomo prezgodaj v naslednjih letih spet srečali s čim podobnim," pa poudarja Neža Kodre iz direkcije za vode. 

Struge rek še niso očiščene, zelo problematični so tudi pritoki.

"Težave lahko povzroči že bistveno manjše deževje, kot je bilo začetek avgusta," pravi Fazarinc. Območja, ki so bila že deležna poplav bodo ponovno zelo ogrožena že v bližnji prihodnosti, ko se obeta jesensko deževje.

 Fazarinc ocenjuje, da bo sanacija najbolj zahtevna v zgornjesavinjski dolini od Letuša proti Logarski dolini in v strugi Meže pri Črni na Koroškem. "Ne smemo pa zanemariti drugih območij, kjer so bili poplavni dogodki prav tako intenzivni, na primer poplavljanje Poljanske Sore v Škofji Loki, ter Save v Ljubljani v Tacnu in Sneberjah, je še poudaril Rok Fazarinc. Med ukrepi, ki se že izvajajo in jih je treba nujno izvesti hitro, so sanacija nasipov, odstranjevanje zarasti, popravila mostov. Do jesenskega deževja je nujno treba očistiti struge," pravi Fazarinc.

Nekateri protipoplavni ukrepi se že pripravljajo, načrtujejo tudi gradnjo suhih zadrževalnikov."Večkrat, ne izključno, se pojavijo iniciative, ki nasprotujejo tem ukrepom, težave so tudi z odkupi zemljišč. Upam, da so ljudje tudi skozi ta dogodek ugotovili, kako je to pomembno, in da bomo morda te objekte nekoliko lažje umeščali v prostor in reševali poplavno problematiko na strokoven način," razlaga Kodre.

Dolgoročna sanacija bo dolgotrajna, saj mora biti zelo premišljena, pravi Kodre in poudarja, da je zelo pomembno tudi, da se ljudje ne naseljujejo več na razlivnih območjih. "Ključnih je nekaj stvari: treba je povečati odpornost in se prilagoditi podnebnim spremembam, morda tudi takšnim ekstremnim pojavom, katerih obseg je bistveno večji od pričakovanj," pravi hidrolog.

Vlada je po katastrofalnih poplavah sprejela novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Zdaj se ukvarja s pripravo drugega interventnega zakona, ki naj bi ga sprejeli v četrtek.