Neravnovesja naj bi bila odgovorna za poglobitev finančne krize, je povedala francoska finančna ministrica Christine Lagarde. Predstavniki G20 so po pogajanjih uspeli pregovoriti Kitajsko, da je pristala na seznam petih kazalcev neravnovesij, s tem ko so ublažili kriterije za izračunavanje tekočega računa plačilne bilance.

Iz izračunavanja bodo izključili plačila za obresti na kitajske devizne rezerve, ki so največje na svetu. Kazalec bo tako nekakšna mešanica med tekočo plačilno bilanco, kar je želela večina držav, in golo trgovinsko bilanco, za kar si je prizadevala Kitajska. Med ostalimi štirimi kazalci so še devizne rezerve, javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, raven zasebnega dolga oz. varčevanja ter menjalni tečaji glavnih svetovnih valut.

Dogovor šele začetek
Predstavniki G20 se bodo v prihodnje morali dogovoriti o tem, na kakšni točki bodo ta nesorazmerja postala nevarna in kako jih bodo odpravili. Cilj je po besedah Lagardove, da gospodarstvo v svetu postane bolj uravnoteženo, da bo prihajalo do bolj uravnotežene rasti in razvoja.

Pred srečanjem so predstavniki bili bolj ali manj enotnega mnenja, da bi neravnovesja v globalnem gospodarstvu, ko nekatere države kopičijo velike trgovinske presežke, druge pa obsežne primanjkljaje, lahko pripeljala do nove krize.

Želje ZDA
V ospredju sta predvsem Kitajska, ki kot največja izvoznica beleži ogromen presežek v plačilni bilanci, ter ZDA, ki beležijo največji primanjkljaj. ZDA od Kitajske zahtevajo predvsem apreciacijo njihove valute, po drugi strani pa Kitajska očita ZDA, da z injekcijo denarja v gospodarstvo namerno cenijo dolar.

ZDA od držav z velikim presežkom pričakujejo, da bodo spodbudile domačo porabo in zmanjšale odvisnost od izvoza. V Pekingu in Berlinu pa opozarjajo, da bi morale države s primanjkljajem okrepiti svojo konkurenčnost in tako zmanjšati primanjkljaj. Na srečanju so prišli tudi do spoznanja, da svetovno gospodarstvo ne bo moglo več temeljiti na tem, da ZDA pokupijo izvoz ostalega sveta, kot je to veljalo minula desetletja.