V prekrškovnih in kazenskih postopkih plačilo odvetnika, v odškodninskih zastopanje državnega odvetništva

Po predlogu zakona bi organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, moral funkcionarju plačati pravno pomoč v odškodninskem, predkazenskem, kazenskem ali prekrškovnem postopku, ki se je v slednjem znašel zaradi opravljanja javne funkcije. Plačana pravna pomoč obsega stroške postopka, kamor med drugim sodijo predvsem stroški izvajalca pravne pomoči, torej odvetnika oz. odvetniške družbe.

Funkcionar si lahko izvajalca pravne pomoči izbere skladno z določili zakona, ki ureja odvetništvo, praviloma v kraju svojega bivališča ali v kraju sedeža sodišča, pri katerem poteka postopek, predvideva predlog zakona. Na željo funkcionarja pa bi organ stroške pravne pomoči plačeval neposredno izvajalcu pravne pomoči.

V odškodninskem postopku pa bi funkcionarju pripadala tudi pravica do zastopstva državnega odvetništva. Pri tej določbi predlagatelj, kot navaja v predlogu zakona, sledi logiki, da je v primeru, če je funkcionar odškodninsko tožen v povezavi z izvajanjem funkcije, dejansko tožena država. "Glede na to, da država prek državnega odvetništva zagotavlja zastopanje države in državnih organov, zakon določa, da tudi funkcionarje v državnih organih, ki so osebni nosilci vseh treh vej oblasti, v odškodninskih postopkih zastopa državno odvetništvo. Funkcionarji v državnih organih predstavljajo državo, ki jo v morebitnih postopkih pred sodišči po zakonu zastopa državno odvetništvo, ki je specializirano za področje zastopanja države," predlagatelj utemeljuje v obrazložitvi tega člena zakona.

Obe pravici bi funkcionarjem pripadali tudi po izteku funkcije, če bi se zoper njih vodil postopek zaradi opravljana javne funkcije v času, ko so opravljali funkcijo.

O morebitnem nasprotju interesov funkcionarja in organa, v katerem deluje, pa predlagatelj v utemeljitvi med drugim navaja, da bi moral biti v primeru, če sta v okviru odškodninskega postopka tožena tako funkcionar kot državni organ, do česar bi lahko prišlo zaradi očitkov funkcionarju v okviru izvrševanja funkcije, praviloma pravni interes tako funkcionarja kot državnega organa enak. "V primeru obstoja nasprotja interesov med državnim organom in funkcionarjem, pa bi državno odvetništvo zastopalo zgolj državni organ, funkcionarju pa bi bila omogočena pravica do plačane pravne pomoči, to je pravica do povrnitve stroškov izvajalca pravne pomoči (odvetnika ali odvetniške družbe)," predvideva predlog zakona.

Če bi zakon že veljal, bi država plačala odvetnika denimo v aferah Patria in nabavi zaščitne opreme

Primerov, ko so se funkcionarji znašli v središču kazenskih postopkov in bi se take določbe zakona, če bi takrat že veljal, lahko uporabljale, je bilo v Sloveniji že več. Med bolj odmevnimi je bila zagotovo zadeva Patria, v kateri sta se morala pred sodiščem zagovarjati tudi nekdanji premier Janez Janša in nekdanji obrambni minister Karl Erjavec. Določbe takega zakona bi šle tudi v korist nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in aktualnemu ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću v več postopkih, v katerih sta se znašla zaradi opravljanja funkcije, pa nekdanjemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku v primeru nakupa zaščitne opreme.

Foto: Saša Despot Janez Janša, Franci Matoz Če bi se denimo v aktualni aferi nakupa stavbe na Litijski v predkazenskem postopku znašla nekdanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan ali državni sekretar Igor Šoltes, bi prav tako po določilih predloga zakona lahko dobila plačilo za pravnega zastopnika. Ne bi pa to veljalo za uradnike na ministrstvu, med katerimi pa dejansko so osumljeni v tej zadevi.

Eden od namenov predlaganih zakonodajnih sprememb je sicer na ta način zaščititi tudi pravosodne funkcionarje, ki naj bi bili deležni vse več tožb zaradi svojih odločitev. Eden bolj odmevnih primerov je bila na primer tožba prvaka SDS Janše zoper sodnike in tožilko v zadevi Patria. Njegovo tožbo je sodišče lani zavrnilo.

Predlog zakona sicer predvideva, da bi v primeru, če je v odškodninskem, predkazenskem, kazenskem ali prekrškovnem postopku zoper funkcionarja izdana pravnomočna sodba, s katero je bilo ugodeno zahtevku, ali pravnomočna obsodilna sodba, funkcionar moral stroške plačane pravne pomoči povrniti. Vse do tedaj pa bi upoštevajoč domnevno nedolžnosti bil upravičen do kritja stroškov pravne pomoči.

Pravnica Žuber: "Predlagana ureditev pomemben korak pri sistemskem urejanju položaja funkcionarjev"

Predlagana ureditev prinaša novost v slovenski pravni prostor in je pomemben korak pri sistemskem urejanju položaja funkcionarjev, je za STA ocenila izredna profesorica in predstojnica katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Bruna Žuber.

Po njenih besedah se bodo funkcionarji v sodnih postopkih največkrat znašli, ko bodo s svojimi odločitvami ali dejanji posegli v interes posameznika ali skupine, ti pa bi se na neugodno situacijo odzvali s sprožitvijo sodnega postopka. "Namen predlagane ureditve je torej v tem, da se funkcionarje zaščiti pred izpostavljenostjo sodnim postopkom zaradi opravljanja njihove javne funkcije, saj so v teh postopkih glede zastopanja in stroškov postopka povsem prepuščeni sami sebi," je pojasnila Žuber.

Obenem je poudarila, da so javnosti najbrž bolj poznani sodni postopki zoper pravosodne funkcionarje, saj je bila njihova pojavnost v preteklih letih pogostejša od postopkov zoper druge funkcionarje. Možnost uveljavljanja osebne odškodninske odgovornosti zoper sodnika zaradi opravljanja funkcije predstavlja nedovoljen pritisk na sodnike in poseg v neodvisnost sodnega odločanja, kar negativno vpliva na izvajanje sodne funkcije, posledično pa slabi koncept pravne države, je izpostavila Žuber.

Ob tem meni, da v primeru odškodninskih tožb ni utemeljenega razloga za razlikovanje med pravosodnimi in drugimi funkcionarji.

Ocenila je tudi, da predlagana zakonska ureditev ni zasnovana kot vsesplošna in neomejena obramba funkcionarjev pred sodnimi postopki, temveč kot zaščita funkcionarjev v sodnih postopkih, v katerih se znajdejo kljub strokovnemu, vestnemu in skrbnemu opravljanju svoje funkcije. Zato ocenjuje, da bi sprejetje takšne ureditve pozitivno vplivalo na zanimanje za opravljanje javnih funkcij.

Priznava pa, da je v zdaj predlagani ureditvi, ki jo je sicer v času javne razprave moč še dopolniti, pomanjkljivost, ker ne predvideva določenih možnih scenarijev. Vsi postopki namreč ne dočakajo sodnega epiloga, nekateri tudi zastarajo.

dezurni@styria-media.si