Japonski dresnik je zelo invazivna tujerodna vrsta, ki najbolj intenzivno raste maja, ko v višino požene tudi do 15 centimetrov na dan. Njegova rast je precej gosta in bujna, z njo zastira avtohtone rastline, ki jim onemogoča učinkovito fotosintezo. Sama po sebi rastlina človeku ni nevarna, povzroča pa gospodarsko škodo. "Z odstranjevanjem japonskega dresnika je kar veliko težav, saj rastlina požene tudi do osem metrov globoke korenine," za Žurnal24.si pove Bor Kirn, strokovnjak za invazivne rastline z društva Sezam in zavoda Delavnica konceptov, ki se skupaj z MOL-om trudita za odstranjevanje invazivnih rastlin.

Foto: Andrej Kurent Japonski dresnik
"Tudi če bi mesta rasti čistili z bagrom, delo ne bi bilo učinkovito opravljeno, saj če ostane le en mali delček korenine, se iz te razraste nova rastlina," pojasni Kirn. Rastlina je trdoživa, med drugim lahko prebije ali krivi beton, korenina najde pot tudi skozi več centimetrske plasti asfalta, prebija stene, nasipe, jezove in na ta način povzroča gospodarsko škodo.

Danes japonski dresnik odstranjujejo ob Poti spominov in tovarištva. "Poskušamo sicer vzpostaviti ekološki način odstranjevanja, se pravi brez škropiv, s prekrivanjem. Območje rasti japonskega dresnika prekrivamo s folijo, da tako onemogočimo, da rastline dobijo svetlobo. Korenine odstranjujemo posebaj," pravi Kirn.

Da se rastlina učinkovito razrašča na območju celotne Ljubljane, Kirn izpostavi prenos okužene zemlje, pri čemer apelira na službe inšpekcije, da bolj učinkovito opravi svoje delo. Japonski dresnik je uvrščen med sto najbolj invazivnih rastlin sveta. Sklenjene sestoje tvori že tudi pri nas, predvsem v mestih ob Dravi, Savi, Savinji, Muri. Na območju Ljubljane ga praktično ni več možno iztrebiti, pravi Kirn. Naloga je, da se omeji njegova rastišča.

Vsebnosti, s katerimi zdravijo

Po podatkih slovenske službe za varstvo gozdov so v Evropo japonski dresnik prvič prinesli leta 1823; rastlino so kot okrasno začeli kultivirati v vrtovih in parkih. V naravi je bila ta vrsta v Evropi prvič zabeležena leta 1892. Sadili so ga tudi za utrjevanje brežin in preprečevanje erozije, pa tudi kot krmno oziroma medonosno rastlino. Na območju Slovenije so jo prvič omenili leta 1908, in sicer ob Savinji pri Celju.

Japonski dresnik, še enkrat, človeku ni nevarna rastlina, še več, med drugim je vir snovi resveratrol in emodin, zaradi katerih ekstrakt iz te rastline uporabljajo v tradicionalni kitajski in japonski medicini.

dezurni@zurnal24.si