"Čeprav sem od začetka vedela, da bodo javna dela lahko samo začasna rešitev, mislim, da nas je veliko preprosto v tako neznosnem položaju, da smo takšno prekerno in nezanesljivo obliko zaposlitve sprejeli, ker je trenutno vseeno bolje biti izkoriščan kot pa biti na zavodu odvisen od države, črnega trga in/ali sorodnikov," razlaga Tina, ena izmed udeleženk programa javnih del. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) bo letos javnim delom namenilo 43 milijonov evrov in želi vanje vključiti še enkrat toliko ljudi kot lani. A kritike, da ne gre za dolgotrajne rešitve brezposelnosti, so vse glasnejše.

Umetno nižanje statistik

"Oseba v javnih delih pridobi nova znanja, postane delovno aktivna, ustvari socialno mrežo, skratka postane dejavnejša in predvsem bolj zaposljiva," pravijo na MDDSZ. A če se je v pol leta po zaključku javnih del še leta 2008 zaposlilo 42 odstotkov ljudi, je bilo do lanskega junija takšnih le še 15 odstotkov. "Število zaposlitev po zaključku javnih del je v zadnjih letih manjše, kar je skladno z možnostmi zaposlovanja v Sloveniji glede na trenutno gospodarsko stanje," menijo na MDDSZ. "Javna dela so večinoma le začasno blaženje položaja posameznika, ki se je znašel na trgu dela, še bolj pa služijo ublažitvi števila brezposelnih v uradnih evidencah," pa so prepričani v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo. "Velikega učinka na zmanjševanje dolgotrajne brezposelnosti vsekakor nimajo," dodajajo.

Sam skrbiš za novo plačo

Javna dela lahko sicer razpišejo le neprofitni delodajalci. Največkrat so to šole, zavodi in društva. "Po njihovem izteku naj bi se v teoriji zaposlil, a tega večina organizacij preprosto ne more narediti, ker za to nima denarja. V najboljšem primeru v času javnih del sam dobiš finančna sredstva prek kakšnega razpisa in si s tem omogočiš nadaljnje plačilo. A to je danes vedno težje," svojo izkušnjo opisuje Tina.

Denar je, a pri napačnih

Težave se pojavijo že prej, saj zavod za zaposlovanje udeležencu javnih del zagotavlja od 55 do 95 odstotkov minimalne plače ter sredstva za prehrano in prevoz. Izvajalci del (denimo šole) pa morajo zagotoviti preostanek plače in regres. Večinoma so naročniki del občine, ki lahko od zavodov prevzamejo breme sofinanciranja. "Zaznali smo težavo, da izvajalci ne zmorejo sofinancirati javnih del. Mi smo za javna dela že namenili vsa razpoložljiva in za ta namen rezervirana sredstva v proračunu. Zavedamo se, da so še druge organizacije, ki so izkazale interes po javnih delavcih, a potreb je vedno več, kot je možnosti," komentira sevniški župan Srečko Ocvirk. Ker je v njihovi regiji visoka brezposelnost, bo šlo tja več sredstev za javna dela, ni pa jasno, ali jih bodo zaradi prej opisanega problema tudi izkoristili.

Preberite še komentar: Država ni rešitev, ampak del problema