Premier Janez Janša sledi Madžarski na poti avtoritarnosti, v današnjem prispevku na spletu ocenjuje časnik Financial Times. Sklicuje se na izjave predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, ustavnega sodnika Roka Čeferina in Marka Milosavljevića s FDV o vprašljivih metodah ravnanja vlade v odnosu do nadzornih institucij, sodstva in medijev.

Časnik med drugim navaja izjavo predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, da so se napadi nanj začeli kmalu po tistem, ko je računsko sodišče začelo preiskovati nabavo zaščitne in medicinske opreme za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

"Prišlo je do nenadne spremembe. Začeli so se napadi na računsko sodišče in zelo osebni napadi name, z jasnim namenom relativizirati morebitne ugotovljene nepravilnosti," je za Financial Times dejal Vesel.

Janša dvomil o Veselovi integriteti

Kot še navaja časnik, je revizija sicer ugotovila nepravilnosti pri javnih naročilih, a so revizorji obenem priznali, da je šlo v zgodnjih dneh epidemije za nenavadno tekmo za zagotavljanje zaščitnih mask in opreme. Kljub temu so se napadi na Vesela nadaljevali, med drugim z vrsto zapisov na Twitterju, v katerih je Janša izražal dvom o Veselovi integriteti, piše časnik.

Vesel je za Financial Times prav tako pojasnil, da je kmalu po objavi poročila prostore računskega sodišča začela preiskovati policija, kar se je zgodilo prvič v njegovi karieri in v zgodovini institucije. "Upam, da je kaj resnega na stvari. V nasprotnem primeru gre za obliko političnega pritiska," je dodal. Ocenil je, da je v državi tudi sicer mogoče čutiti "kulturo nesprejemanja nadzornih mehanizmov".

Neupravičeno posegali v osebne svoboščine

Financial Times v nadaljevanju opozarja tudi na kritike razsodbe ustavnega sodišča, da so vladne omejitve v času pandemije neupravičeno posegle v osebne svoboščine, ki sta jih izražala premier Janša in notranji minister Aleš Hojs. "V demokracijah bi morale obstajati meje sprejemljive kritike sodnikov, vendar naša vlada teh meja ne spoštuje," je za časnik dejal ustavni sodnik Rok Čeferin.

Prispevek opisuje tudi Janševo vlogo v času osamosvajanja in pospeševanja demokratičnih procesov v Sloveniji. Obenem pa se dotakne njegove obsodbe v zadevi Patria leta 2013, ki jo je ustavno sodišče pozneje razveljavilo, češ da Janša že dolgo obtožuje medije, da so ga izrinili s položaja.

Prav tako navaja nekatere njegove zapise na Twitterju, v katerih kritizira medijske organizacije in novinarje, ter problematizira zastoj v financiranju Slovenske tiskovne agencije. V zvezi s slednjim je odgovorna urednica STA Barbara Štrukelj opozorila, da je agencija na robu insolventnosti.

Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede (FVD) je v zvezi z odnosom vlade do medijev ocenil, da vlada sledi madžarskim "strategijam, njihovim vzorcem cenzure in nadzora nad javnimi mediji".

Celoten članek je dostopen na tej povezavi.

Janša kritiko vidi kot podporo napačnih

Janša je medtem tvitnil, da Financial Times napada vse, razen "Sorosevih lutk".

Nato pa dodal še: "Well, we know who you are, @ftbrussels. But you surely don’t know who you really support in Slovenia. Or you do? And you share the same values and this altitude?"

V prevodu je premier kljub zapisani besedi "altitude" vejetno mislil: "Vemo, kdo ste @ftbrussels. Ampak gotovo ne veste, koga v resnici podpirate v Sloveniji, ali pač? In z njimi delite iste vrednote in odnos?"

Ob tem je kopiral link na videposnetek proslave Dneva upora proti okupatorju iz leta 2013.

dezurni@zurnal24.si