Radovan Žerjav, SLSZavajajoč je vtis, da bo nek interventni zakon lahko nadomestil reforme. Finančno-gospodarske krize se ne da rešiti z interventnim zakonom, ad hoc rešitvami, ampak le na sistemsko-strukturni način, z reformami na vseh področjih. Poleg tega je ta trenutek še veliko neznank glede dejanske vsebine uradnega vladnega predloga interventnega zakona, zato je ocenjevanje teh vsebinskih neznank nemogoče.
Po včerajšnji zavrnitvi pokojninske reforme je predsednik vlade Borut Pahor napovedal sprejetje interventnega zakona. Sindikati, pa so v primeru interventnega zakona napovedali nov referendum.
Tak kot vsak drug zakon
Gre torej za zakon, ki lahko nujne ukrepe uvede v zelo kratkem času. Prav tako zakonodajni postopek ni nič drugačen kot pri ostalih zakonih. Sprejme se lahko zelo hitro."Če je zakon, ga vlada obravnava po nujnem postopku, prav tako ga obravnava tudi parlament, in takšen zakon je mogoče sprejeti tudi v enem dnevu," je za zurnal24.si povedal pravnik Miro Cerar.
Ni ovir za še en referendum
Tudi interventni zakon gre po besedah Cerarja lahko normalno na referendum. "Samo bistveno drugačen. Eno leto po referendumu namreč ne sme biti sprejet enak ali podoben zakon. Nobena odločitev eno leto po referendumu ne sme biti v nasprotju z odločitvijo volivcev."
Janez Janša, SDSKorak, ki ga je napovedal predsednik vlade – nekakšen interventni zakon – ni nikakršna rešitev.
Prav tako se interventni zakon po formi in postopkih ne razlikuje od ostalih zakonov. "Interventna je le vsebina," pove Cerar in doda, da "v primeru pokojninske reforme vsebina na primer pomeni, da interveniramo v sistem neke varčevalne ukrepe, medtem ko vsi ostali postopki, kot sta veto in referendum, ostajajo nespremenjeni".
Vsebina ni znana
Vsebina samega zakona še ni znana. Prav tako ni znano, kdaj bo zakon pripravljen za obravnavo.
Na vprašanje v kateri fazi je zakon in kdaj bo pripravljen za obravnavo so nam namreč na Ministrtvu za finance odgovorili, da " je vlada že pripravila oceno dodatno potrebnega varčevanja. Ukrepi bodo pripravljeni v najkrajšem možnem času in se v tej fazi usklajujejo med pristojnimi ministrstvi. Javnost bo o njih obveščena takoj, ko bodo le-ti usklajeni med ministrstvi."
Kar se tiče vsebine zakona so na ministrstvu poudarili, da bo Slovenija še vedno sledila ciljem določenim v Programu stabilnosti. "Še vedno sta glavna cilja Programa stabilnosti jasna - z ekonomskimi politikami zagotoviti makroekonomsko stabilnost ter javnofinančno konsolidacijo, skladno z okrevanjem gospodarstva. V kratkem roku bomo omejili javnofinančni primanjkljaj znotraj maastrichtskih kriterijev, srednjeročno pa dosegli izravnan strukturni saldo."
Interventnega zakona ne bodo podprli SDS, DeSUS in SLS
In še preden je interventnen zakon doživel svojo prvo obravnavo, že ima več nasprotnikov, kot zagovornikov. Iz SLS so nam sporočili, da je "zavajajoč vtis, da bo nek interventni zakon lahko nadomestil reforme". Interventnega zakona zaenkrat ne bodo podprli tudi v DeSUS-u in SDS. Janez Janša je včeraj povedal, da "bi nas takšna poteza potisnila v še večjo kašo, zapravili bi še več časa in še bolj bi se zadolžili. S pokojninskim zakonom bi letos privarčevali 30 milijonov evrov, medtem ko vladna koalicija vsak mesec zapravi 200 milijonov evrov več, kot jih zbere v proračunu."
Proti tudi ministrica za javno upravo
Zakonu nasprotuje tudi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, saj zanj ne vidi razumnega razloga. Namesto interventnega zakona bi bilo po njenem mnenju treba dosledno preveriti dosedanje varčevalne zaveze vlade od leta 2007 naprej, saj da jih nekatera ministrstva niso dosledno realizirala. "Tu je še veliko zaloge," je povedala za STA.