Bralec je z navadno pošto iz Avstrije prejel poziv, naj plača kazen za prehitro vožnjo. Dopis na treh straneh (tretja stran je obrazec za sporočanje podatkov) se sklicuje na direktivo 2015/413/EU.

O izterjavi parkirnih kazni s Hrvaške smo obširno poročali, da gre za prekršek pri zbiranju osebnih podatkov je ugotovila informacijska pooblaščenka, izterjava prek notarja pa je kasneje padla še na evropskem sodišču.

Parkirne kazni Informacijska pooblaščenka: Odvetniki podatke pridobivali nezakonito!

Hrvaške parkirne kazni Parkirne kazni s Hrvaške: nova čudna praksa izterjave

V primeru iz Avstrije je bistveno drugače. Za razliko od parkirnih kazni s Hrvaške gre pri prehitri vožnji za prekršek, za katerega države izmenjuje podatke o lastniku vozila.

Poleg prekoračitve dovoljenje hitrosti podatke države na podlagi te evropske direktive izmenjajo še za neuporabo varnostnega pasu, vožnjo skozi rdečo luč, vožnjo pod vplivom alkohola ali mamil, vožnjo brez zaščitne čelade, uporabo prepovedanega voznega pasu in nezakonita uporaba prenosnega telefona ali druge komunikacijske naprave med vožnjo. Za druge prekrške pa država od druge članice EU ne more zahtevati, naj ji razkrije podatke, kdo je lastnik vozila.

Mi pošiljamo s povratnico, Avstrijci kar z navadno pošto

Direktiva, ki dovoljuje izmenjavo podatkov, izrecno govori tudi o obvestilu, ki ga je prejel naš bralec.

"Kadar se država članica prekrška odloči, da bo uvedla takšne postopke, v skladu s svojo nacionalno zakonodajo o tem ustrezno obvesti lastnika, imetnika vozila ali drugače identificirano osebo, osumljeno storitve prometnega prekrška, povezanega z varnostjo v cestnem prometu."

Peti člen direktive 2015/413/EU

Nekoliko nenavadno je le, da je obvestilo prišlo z navadno pošto. Slovenija takšna obvestila tujim prekrškarjem pošilja s priporočeno pošto s povratnico. "Za vročanje v hitrem prekrškovnem postopku se v skladu s prvim odstavkom 58. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Glede na to, da prvi odstavek 48.č člena ZP-1 določa, da lahko oseba odgovori na obvestilo o prekršku v 60 dneh od dneva vročitve obvestila o prekršku na naslov organa, ki je poslal obvestilo, se tovrstna obvestila vroča osebno (glejte 87. člen ZUP) - organ je o vročitvi obveščen z vročilnico," so pojasnili na ministrstvu za pravosodje.

Foto: zurnal24.si Obvestilo o prekršku iz Avstrije

Rok plačila štiri tedne, globa za napačne podatke pa do pet tisoč evrov

Obvestilo lastnika avtomobila obvešča, da je voznik njegovega avtomobila storil prometni prekršek ter da je denarno kazen 35 evrov treba plačati v štirih tednih po prejemu obvestila. Če bo kazen plačal, se ne bo začel postopek, enkrat v dopisu sicer omenjajo upravni postopek, enkrat pa kazenski. Če lastnik ni vozil avtomobila, pa mora v dveh tednih sporočiti, kdo ga je. Če tega ne stori ali če navede nepravilne podatke, pa v dopisu grozijo z do pet tisoč evri globe.

Še bolj nenavadno pa je, da v dopisu (dvojezična) Dežela Koroška opozarja, da je treba v komunikaciji z avstrijskimi organi uporabljati nemški jezik.

"Pravno podlago za sodelovanje v zadevah prekrškov med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo predstavlja tudi Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, sestavljena 29.5.2000 (Uradni list RS - MP, št. 7/05). Slednja predvideva neposredno vročanje procesnih listin v zadevah prekrškov (obvestilo o prekršku, itd.). Kadar obstaja razlog za domnevo, da naslovnik ne razume jezika, v katerem so listine sestavljene, je treba listinam ali vsaj njihovim pomembnim delom priložiti prevod v (enega od) jezik(ov) države članice, na ozemlju katere je naslovnik. Če je organu, ki je izdal pisanja, znano, da naslovnik razume samo neki drug jezik, pa je treba pisanja ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v ta drugi jezik," pojasnjujejo na našem ministrstvu za pravosodje.

Pri nas je kazen sedemkrat višja

Bistveno drugačen je tudi znesek. Dežela Koroška tako terja samo kazen 35 evrov, medtem ko je znesek, ki so ga terjali hrvaški koncesionarji za neplačano parkirnino deset kun z različnimi stroški narasel na več sto evrov. Bralec je kazen takoj poravnal. Mimogrede, pri nas bi bila kazen za 12 kilometrov prekoračeno dovoljeno hitrost v naselju več kot sedemkrat višja, saj znaša 250 evrov in tri kazenske točke. Ob plačilu polovičke pa bi pri nas za enak prekršek kot v Avstriji plačali 90 evrov več globe.  

janez.zalaznik@zurnal24.si