Vodja grške Nove demokratične stranke Samaras je dejal, da se morajo ukrepi in zahteve s strani mednarodnih inštitucij glede varčevalnih ukrepov v državi, spremeniti.

"Ne bomo glasovali za noben nov ukrep," je dejal. Dodal je še, da ne bo podpisal nobenega pisma, v katerem so zahteve po še strožjih varčevalnih ukrepov, kot jih narekuje EU.

Skrbi Merklove

Nemška kanclerka je medtem v govoru članom svoje konzervativne stranke izrazila zaskrbljenost, da bi lahko Evropa razpadla, če bi projekt evra padel in da bo naredila vse, kar je v njeni moči, da to prepreči.

Po mnenju kanclerke je sedaj čas za preboj pri ustvarjanju nove Evrope. Reševalni paketi morajo evro ohraniti nedotaknjenega, Evropska unija pa mora oblikovati nove strukture, kar po njenih besedah pomeni še več Evrope in ne manj.

Prav tako so po njenem mnenju potrebne avtomatske sankcije za tiste države, ki bi kršile pakt stabilnosti. Zavzela se je za obdavčitev finančnih transkacij in drugih trgovalnih inštrumentov.

Po Grčiji in Italiji na udaru še Belgija?

Evropski komisar iz Belgije Karel De Gucht je opozoril, da bi lahko njegova država tako kot Grčija in Italija utrpela izgubo zaupanja mednarodnih vlagateljev, če ne bo hitro oblikovala nove vlade.

"Italija in Grčija sta za zdaj rešeni, ker bosta imeli novi vladi. Lahko se zgodi, da bodo svetovni trgi iskali odgovor na vprašanje: 'Kdo je naslednji?' Nato bo po mojem mnenju lahko Belgija naslednja žrtev," je dejal De Gucht v nedeljo za belgijsko nacionalno televizijo.

Politične stranke v Belgiji namreč vladne koalicije niso uspele oblikovati že več kot 500 dni po volitvah, kar je tudi svetovni rekord. Glavni razlog tiči v nesoglasjih med francosko govorečim južnim delom in nizozemsko govorečim severnim delom države. Poleg tega pa je Belgija po zadolženosti države v primerjavi z njenim bruto domačim proizvodom tudi takoj za Grčijo in Italijo, poroča EU Observer.

Na belgijske oblasti vse bolj pritiska tudi Evropska komisija, saj jim država še vedno ni posredovala podatkov o državnem proračunu za prihodnje leto. Politične stranke se namreč še vedno dogovarjajo glede novega 11 milijard evrov vrednega varčevalnega ukrepa, s katerim bi proračunski primanjkljaj spravili v okvire, ki so jih septembra določili voditelji članic EU. Državi v primeru nespoštovanja pravil grozi kazen 0,1 odstotka BDP.