"Po mnenju Evropske komisije je projekt smiseln, na Sloveniji pa je, da oceni, ali je zanjo tudi ekonomsko vzdržen," je v Bruslju ponovila slovenska komisarka za promet Violeta Bulc, ki ob tem poudarja, da pa bo Slovenija po fiasku na prvem razpisu za evropska sredstva v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (CEF) na novo prijavo zagotovo počakati še do leta 2018. Takrat se bodo namreč lahko države članice potegovale za sredstva, ki jih druge članice niso porabile.

Sloveniji je sicer do takrat ostala možnost za črpanje sredstev, ki so posebej namenjena za sofinanciranje slovenskih infrastrukturnih projektov. Sloveniji je komisija namenila 160 milijonov evrov. Po mnenju vlade z infrastrukturnim ministrom na čelu Petrom Gašperšičem pa so ta sredstva prenizka, da bi jih namenili za sofinanciranje projekta drugega tira ocenjenega na 1,4 milijarde evrov, zato bo Slovenija denar iz svoje ovojnice raje namenila za manjše projekte. Na primer izgradnjo železniške povezave Poljčane-Slovenska Bistrica, za kar smo že pridobili 39 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Tujci bi gradili ...

Kljub temu, da obstaja za sofinanciranje izgradnje drugega tira ogromen interes tudi med tujimi vlagatelji - po naših informacijah bi zagotovo želeli sodelovati Kitajci in Madžari, ki so prišli v Ljubljano tudi na pogovore in bi si želeli direktne povezave z Luko Koper - pa je slovenska vlada že naznanila, da bo sredstva zagotovo poskušala pridobiti na razpisu leta 2018.

A v tem času bo Slovenija morala še dodobra prečesati finančno konstrukcijo projekta, ki ga Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ocenila za ekonomsko neupravičenega. "Profitabilnost projekta ne more temeljiti samo na potniškem prometu," je jasna Bulčeva, ki pa pravi, da je na Sloveniji, kako bo izdelala finančno konstrukcijo.

"Za Evropo ključen zasebni kapital"

Vsekakor pa bi si komisarka v prihodnje želela več javno-zasebnih investicij na poročju vlaganja v infrastrukturo. V investicije želijo spodbuditi predvsem pokojninske in zavarovalniške sklade, ki imajo po besedah Bulčeve na voljo približno 6.500 milijard evrov za investicije. Celotna potreba Evropske komisije v infrastrukturi do leta 2050 pa je 1.100 milijard evrov. Ob tem komisarka izpostavlja, da je za Evropo ključen prav zasebni kapital, čeprav se ga v Vzhodni in Srednji Evropi še vedno otepajo.