Na čelu povorke je bil kljub že tretjemu letu vladanja, kar je sploh prvič doslej, saj običajno mandat traja dve leti, 18. princ karnevala vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall, bolj znan kot Hinko Šoštarič, ki že od mladih nog v okviru Turističnega društva Sodinci sodeluje pri ohranjanju etnografske dediščine.

Kot je po tednu dni, odkar je prevzel oblast od ptujske županje Nuške Gajšek, povedal za STA, jih po današnjem najbolj množičnem dnevu čaka še tri dni vladanja, veliko dogodkov, zabave in norčij. Tradicionalni liki iz Spodnjega Podravja zaradi dveh let premora tokrat po njegovih besedah nimajo nič večje treme, saj so tudi v času epidemije opravljali svoje obrede. "Mi s tem živimo in tega se ne da ustaviti," je dejal princ karnevala.

Princu so sledile domače in tuje maske na čelu s kurenti iz kar 33 različnih društev. Ob njih so bili kot ponavadi najbolj glasni pokači, ki so zavihali težke biče, spletene iz konopljinih vrvi in rafije, in z glasnimi poki oznanjali čas pustnega veseljačenja. Najbolj tradicionalni liki regije, ki so se tudi letos predstavljali, so še kopjaši, orači, ploharji, dornavski cigani, kurike in piceki, nagajivi medvedi in seveda znameniti lik "baba deda nosi".

Po besedah predsednika Zveze društev kurentov Aleša Ivančiča so tudi v zadnjih dveh letih, še posebej pa letos, dokazali, da obredje živi naprej, ne glede na to, kaj se v svetu zgodi. "Naša dolžnost je, da kot varuhi te dediščine poskrbimo, da obredi ostanejo," je dejal in dodal, da bodo kurenti kot vselej skušali v Slovenijo pripeljati pomlad, za to pa imajo časa še tri dni, preden "kurentije" za nekaj časa spet pospravijo v omare.

Osrednja ptujska povorka na častno tribuno vselej privabi tudi več visokih gostov. Letošnji častni pokrovitelj mednarodne povorke je bil gospodarski minister Matjaž Han, iz aktualne ministrske ekipe pa sta se mu pridružila še minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek ter infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.

Hanu je bilo nekoliko žal, da se ni našemil ter se tako še bolj vživel v pozitivno ptujsko zgodbo. Kot je dejal, današnje vzdušje kaže, da je epidemija vzela precej priložnosti za druženje, ki smo ga vsi željni, ob tem pa je izpostavil tudi dobro organizacijo dogodka in tradicijo. "Ko se vse to na koncu združi, vidimo rezultat," je dodal Han, ki kot minister, zadolžen tudi za področje turizma, v Kurentovanju vidi tudi lepo priložnost za promocijo mesta in Slovenije.

Z dogajanjem v zadnjem tednu, odkar teče Kurentovanje, so več kot zadovoljni na mestnem zavodu za turizem, kjer so zabeležili izjemno rast števila obiskovalcev v primerjavi s prejšnjimi leti. Samo sobotne otvoritvene povorke se je udeležilo okoli 15.000 ljudi, ki so videli 1800 nastopajočih iz petih držav.

Po besedah direktorice zavoda Tanje Srečkovič Bolšec so zadovoljni tudi ponudniki nočitvenih zmogljivosti, ki letos poročajo o razprodanih posteljah ob koncih tedna ter zelo dobri zasedenosti med tednom. Opažajo veliko tujih obiskovalcev, ne le evropskih, pač pa tudi iz drugih celin, kar kaže, da so uspeli doseči mednarodno prepoznavnost, na kateri pa morajo zdaj graditi naprej in postaviti temelje za zdrav razvoj prireditve.

Sicer pa se z današnjim vrhuncem dogajanja pustni čas na Ptuju še ne končuje. Že v ponedeljek bo tam potekalo veliko karnevalsko srečanje vrtcev in šol, Kurentovanje pa se bo končalo v torek s pokopom pusta, ko Ptujčani vselej svoje obveznosti zaključijo že opoldne.