Senko Pličanič je ob robu razprave Ali občine lahko rešijo državo iz krize dejal, da se številke še usklajujejo in jih, dokler dogovor ne bo dosežen, ne namerava komentirati. Dodaja pa, da je dejstvo, da je javni sektor treba racionalizirati, ne le zaradi krize, ampak ker uporabniki z njim niso povsem zadovoljni in eden od načinov je tudi zniževanje mase plač, je dejal.

Delo je namreč danes poročalo, da proračun, ki ga bo v četrtek obravnavala vlada, prinaša izdatne posege v plačno maso javnega sektorja. Neuradni dokumenti, ki jih je pridobil časnik in ki še niso dokončni, vsem proračunskim uporabnikom nalagajo, da morajo trenutne stroške dela dodatno znižati od 7,5 do 15 odstotkov. V proračunski prilogi pa vlada svojim institucijam že daje napotke, kako odpuščati.

V državni upravi se največje redukcije stroškov dela - povprečno 15 odstotkov - obetajo ministrstvom za pravosodje, gospodarski razvoj, kmetijstvo, infrastrukturo in prostor ter izobraževanje. Resorja ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka ter ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča bi morala - poleg krčenja na ministrstvih - za 15 odstotkov znižati tudi plačno maso v vseh drugih organih na teh področjih.

Bolje naj bi jo odnesli javni šolski zavodi

Malo bolje bi jo odnesli nekateri drugi proračunski uporabniki - med drugim tudi javni šolski zavodi, univerze in bolnišnice -, ki bi jih zadelo 12,5-odstotno znižanje plačne mase. Še najmanjši rezi so predvideni pri policistih, kjer vlada namerava upoštevati poletni stavkovni sporazum. "Le" 7,5-odstotno znižanje plač bi zadelo tudi Sovo, Durs, vojsko, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in ključne inšpektorate za delo, zdravstvo in tržni inšpektorat. V celotnem pravosodju in nevladnem sektorju bi plačno maso znižali za deset odstotkov, edina izjema je ustavno sodišče, kjer pri plačah niso predvideni nobeni posegi, še poroča Delo.

Proračunski uporabniki bodo morali takšne reze v plačno maso uveljaviti "z lastnimi ukrepi in reorganizacijo". Da bo vsak minister oziroma predstojnik tisti, ki bo moral racionalizacijo na svojem delovnem področju izpeljati, je potrdil danes tudi Pličanič. "Drugače ni mogoče," je pristavil.

Glede na proračunsko prilogo z naslovom Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa bi vlada najprej ugotovila, da obstaja poslovni razlog za odpuščanje, nato bi na državni ravni izvedla reorganizacijo in spremenila akte ter potem ugotovila, koliko javnih uslužbencev je odveč. Nato je predvidena morebitna premestitev ali prezaposlitev znotraj javnega sektorja, na koncu pa odpuščanje. Celoten proces želi vlada končati v največ dveh mesecih, za pogajanja s sindikati je tako predvideno od sedem do deset dni, še poroča Delo.