Gre za drugo srečanje predsednikov vlad Roberta Goloba in Andreja Plenkovića po pogovorih ob robu Blejskega strateškega foruma avgusta lani, vendar se predsednika vlad na uradnem sestanku še nista sestala, tudi tokratno srečanje bo delavno, torej brez konkretnih dogovorov. 

Glavne teme: energetska solidarnost in migracije

Teme, o katerih se bosta predsednika vlad sosednih držav pogovarjala, so gospodarsko sodelovanje, energetsko sodelovanje in področje migracij.
Kot je znano, Hrvaška širi terminal utekočinjenega zemeljskega plina na Krku, za katerega je Plenković že lani napovedal občutnejše povečanje kapacitet, ki pa so ta čas že v celoti zakupljene.
Da bi se lahko vključila tudi Slovenija, bi bilo potrebno najprej povečati kapaciteto plinovoda Lučko–Zabok–Rogatec, pravijo viri blizu predsednika vlade, Slovenijo pa naj bi omogočila Hrvaški prodajno pot plina do Avstrije s širitvijo plinovoda Kidričevo–Baumgarten, ki ta čas omogoča tok plina le v smeri Slovenije.  
Glede gradnje NEK2, za katero sicer še ni ustreznega komercialnega investitorja, v Sloveniji obstaja interes za vključitev Hrvaške kot partnerice. 

Z vstopom Hrvaške v schengenski režim so se ilegalne migracije izrazito povečale, velika večina ilegalnih migrantov pa iz Hrvaške preko Slovenije pot nadaljuje v Italijo in nato v Nemčijo. Slovenija že ima izkušnjo z Avstrijo, ki je zaradi prehoda ilegalnih migrantov na meji s Slovenijo pred osmimi leti uvedla nadzor na meji, zato se zavzema za ukrepe na celotni Balkanski poti. 

Hrvati bi se pogovarjali o ribičih, Slovenija ne

Hrvaška stran naj bi med teme pogovora skušala dodati še pereče vprašanje ribolovnega režima na območju morske meje med državama, vendar se Slovenija, kot smo izvedeli, o tem menda ni pripravljena pogovarjati.  

Hrvaška zavrača odločitev arbitražnega sodišča, ki je leta 2017 odločilo, da več kot polovica Piranskega zaliva pripada Sloveniji in vztraja, da meja poteka po sredini Piranskega zaliva.

Kot smo že pisali, so se slovenski ribiči, ki jih je Hrvaška kaznovala zaradi ribolova na “spornem” območju Piranskega zaliva, na ESČP obrnili po tem, ko so na Hrvaškem izčrpali vse pravne možnosti pritožb.

Kot je znano, Hrvaška ne uresničuje odločitve arbitražnega sodišča glede določitve meje in izdaja kazni ribičem, ki lovijo v delu Piranskega zaliva, ki po arbitražni razsodbi pripada Sloveniji.
Prav tako na to območje prihajajo hrvaški ribiči, ki ravnajo glede na hrvaško razumevanje meje na morju in na podlagi zakona o izvrševanju arbitražnega sporazuma, prejemajo globe slovenskih organov. Hrvaška policija in inšpekcija sta v slovenskem morju kaznovali 22 ribičev in ribiških podjetij, trenutno je pravnomočnih okoli 800 glob v skupni vrednosti okoli 780.000 evrov.

V času Janševe vlade so potekali tajni dogovori o ribiškem režimu v Piranskem zalivu, šlo naj bi za dogovorjanje o nemotenem ribolovu hrvaških in slovenskih ribičev ter razveljavitvi vseh glob in prekinitev kaznovanja ribičev. Pogajanja so se ustavila po menjavi vlade v Sloveniji.  

Slovenija stavi na tožbo ribičev na evropskem sodišču

Razlog, da se Slovenija s Hrvaško noče pogovarjati o tem perečem mejnem problemu, je tožba, ki so jo slovenski ribiči vložili na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, potem ko so izčrpali vsa druga pravna sredstva. 
Gre za tožbo, ki se nanaša na posameznike in ni predmet meddržavnih odnosov, zato se tudi Slovenija kot država v času, ko postopek teče, vanj ne bo vpletala. Sodišče bi se namreč lahko v primeru vpletenosti slovenske države razglasilo za nepristojno razsojanja v zadevi.

Iz evropskega sodišča še niso uradno sporočili, da bodo tožbo obravnavali, a naj bi, kot smo izvedeli, ESČP Hrvaško že pozval, da odgovori na vprašanje, zakaj kaznuje ribiče, ki lovijo v slovenskem delu morja glede na arbitražno odločitev. To naj bi kazalo na možnost, da bo evropsko sodišče primer sprejelo in o njem odločalo, vprašanje pa nakazuje, da bo še dodatno potrdilo odločitev arbitražnega sodišča. 

dezurni@styria-media.si