Čeprav arhitekta Jožeta Plečnika večina Slovencev pozna po njegovem ustvarjanju v Ljubljani, ki jo pogosto imenujemo kar "Plečnikova Ljubljana", je v Sloveniji začel delovati šele v zadnjem obdobju svojega življenja, to je po letu 1921. Pred tem je bil za ljubljanske oblasti preveč klerikalen, podpirala pa ga ni niti cerkev.

Med letoma 1921, ko je začel delati v Ljubljani, in 1934, ko so se končala dela na praškem gradu Hradčani, je Plečnik veliko potoval med Češko in Slovenijo, nato pa se je ustalil v Ljubljani, kjer je leta 1957 tudi umrl.

Plečnikova Ljubljana

V Ljubljani je Plečnik izdelal načrte za več javnih in zasebnih zgradb ter rešil urbanistične probleme. Med njegova najbolj znana dela Slovenci štejemo Narodno in univerzitetno knjižnico, Tromostovje, ljubljanske Žale, arkade osrednje mestne tržnice, osrednje sprehajališče v Tivoliju in Čevljarski most.

Nekatera njegova dela pa so bila povsem nerealistična in zato tudi nikoli zgrajena. Taka je denimo Katedrala svobode, ki naj bi postala slovenski parlament.

Ustvarjal tudi na Dunaju in v Pragi

Plečnik je sprva ustvarjal na Dunaju, kjer je tudi študiral. Tam je naredil načrte za Zahrlovo hišo, ki jo štejejo za njegovo prvo moderno delo. Zaradi svoje posebnosti je zgradba v javnosti naletela na deljene odzive. Nekateri so bili nad njo navdušeni, drugi pa so se zgražali in se posmehovali.

Kot je razvidno iz pisma bratu Andreju, je Plečnik tak odziv pričakoval. "Ko bo moja hiša zgrajena, jo moraš videti. Bo popolnoma brez konkurence, ne glede na to, ali bo izpadla dobro ali slabo," je zapisal.

V zgodovino pa se je zapisal tudi s svojim ustvarjanjem v Pragi. Eno njegovih najbolj znanih del je prenova gradu Hradčani, ki je trajala kar 14 let.