Med direktivami, s katerimi se trenutno ukvarjajo v Bruslju, je tudi ta o omejevanju uporabe tankih plastičnih vrečk. Glavni cilj je seveda omejevanje negativnega vpliva na okolje.

Zadnji od dogovorov, ki pa ga morajo še uradno potrditi, predvideva, da bi posamezne članice Evropske unije same odločale o tem, kakšne ukrepe bodo uvedle, da bi omejile uporabo teh plastičnih vrečk.

S slovenskega ministrstva za okolje in prostor odgovarjajo, da ne morejo sprejeti dokončnih ukrepov, dokler besedilo direktive ni dokončno usklajeno.

Negativni učinki dodatnih dajatev

Kljub temu pa o uvedbi dodatnih dajatev za zdaj ne razmišljajo.

Za vse nosilne nakupovalne vreče se že zdaj plačujeta okoljska dajatev in embalažnina. "Uvedba novih ali dvig obstoječih dajatev za zmanjšanje potrošnje nakupovalnih vrečk sama po sebi tudi ne predstavlja zagotovila, da bodo te vrečke nadomestili bolj trajni izdelki," pravijo na ministrstvu.

Opozarjajo, da bi uvedba novih dajatev lahko povzročilo preusmeritev trgovcev in porabnikov na kako drugo vrsto embalaže za enkratno uporabo, kar ne bi zmanjšalo količine odpadkov: "Takšni ukrepi tudi ne bi vplivali na odločitev posameznika za ločeno zbiranje odpadkov in posledično na povečanje deleža reciklaže in predelave odpadne embalaže."

Dodatne dajatve na plastične vrečke bi po mnenju ministrstva lahko povečale tudi potrošnjo vreč za smeti, za katere se ne plačuje niti embalažnina, niti okoljska dajatev, saj niso obravnavane kot embalaža. Zdaj veliko ljudi kupljene plastične vreče uporabi za hranjenje odpadkov, dokler jih ne vržejo v ustrezen zabojnik.

Menijo, da je pomembno predvsem ozaveščanje potrošnikov, naj nosilne vrečke uporabijo večkrat, jih zamenjajo z bolj trajnostnimi ali košarami, neuporabne pa odvržejo v zabojnik za embalažo ali pa jih uporabijo za mešane komunalne odpadke.