“Moja plača je znižana krepko bolj kot prvim trem možem v Sloveniji, Türku, Janši in Virantu,” nas je obvestila bralka, ki je sicer zaposlena na Dursu.

Znižanje za 550 evrov

Poslala nam je tudi aneks, iz katerega je razvidno, da se je njena plača zaradi zakona o uravnoteženju javnih financ znižala za skoraj tretjino, natančneje za dobrih 29 odstotkov. V evrih je njena bruto plača nižja za skoraj 550 evrov. Za primerjavo: predsedniku države se je plača znižala za 277 evrov bruto ali štiri odstotke, poslancem pa povprečno za 130 evrov bruto.

“Zaradi te razlike v plači sem bila šokirana … po pravici povedano še danes, čeprav sem dejansko že dobila toliko nižjo plačo na račun, ne morem verjeti,” je povedala. “Nikoli nisem bila privilegirana, vse pogoje za vsako napredovanje ali zasedanje delovnega mesta sem v celoti izpolnjevala. Izobraževala – od srednje do visoke šole – sem se z lastnim denarjem, delovne dobe imam 36 let, preden sem se zaposlila v javni upravi, pa sem bila skoraj 20 let zaposlena v gospodarstvu,” je razkrila razočarana bralka.

Aneksa za znižanje plače sicer ni podpisala, ampak to ne spremeni ničesar, saj se, kot je dodala, v tem primeru izda sklep o znižanju plače.

Ukinili varovano plačo

Znižanje je tolikšno, ker je prejemala tako imenovano varovano plačo. Zakonskih osnov zanjo je več, bralka pa pravi, da je bilo njeno delovno mesto ob prevedbi nižje rangirano, a je zakon zagotovil, da po novem ne bo nihče na slabšem. Zakon o uravnoteženju javnih financ pa je varovano plačo ukinil.

“Pravično bi bilo znižanje za osem odstotkov, ne pa toliko. Zaradi ukinitve varovanih plač smo zahtevali ustavno presojo zakona. Upam, da bo razsodba čim prej in da bodo ustavni sodniki ugotovili, da je dvojno znižanje diskriminatorno,” je povedal Drago Ščernjavič iz sindikata državnih organov.

“Varovano plačo je prejemalo okrog 1.700 od več kot 160 tisoč zaposlenih, leta 2008 jih je bilo bistveno več. Mnogi so celotno razliko nadoknadili z napredovanji,” je dodal Ščernjavič.