Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik je danes vsem 45 reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predstavila izhodišča za prenovo plačnega sistema.  O tem so sicer govorili že prejšnji teden, predstavili so analizo popolnjenosti javnega sektorja in ugotovitve, kaj se je v t. i. enotnem plačnem sistemu zalomilo.

"Skupna ugotovitev je, da enotnega plačnega sistema, kot je bil zastavljen v letu 2008, ni več," je poudarila. Zato so se odločili, da začnejo z uvanjanjem novega zakona, ki bo nadomestil ta t. i. enotni plačni sistem.

Katere bodo ključne spremembe? V prvi vrsti bodo skušali uvesti enako plačilo za enakovredno delo, pomembna bo tudi javnofinančna vzdržnost sistema. "Vemo, da imamo zelo veliko nezadovoljstva zaradi uravnilovke, ki je posebaj izrazita v spodnji tretjini plačne lestvice, oz. v delovnih mestih, ki se trenutno nahajajo pod minimalno plačo. Teh je trenutno skoraj 25 tisoč," je pojasnila ministrica. Prvi plačni razred bi po novem predlogu vlade znašal toliko kot minimalna plača.

Razmerje med plačami je od leta 2008 - 1:10,5 prešlo na 1:4,7 letos. Vlada bi razmerje zdaj postavila na 1:7. "Tu bi poudarila, da gre za najnižje razmerje v Evropi na sploh kot takšno," je dejala ministrica za javno upravo.

Premalo je mladih zaposlenih

Ugotovili so tudi, da je javni sektor skoraj v celoti izrazito neprivlačen za mlade iskalce zaposlitve. "Povprečna starost v javnem sektorju je okrog 50 let. Kot sektor v povprečju smo kar stari, zelo kmalu se bomo vprašali, kdo bo storitve sploh še izvajal," je dejala in dodala, da na trg prihaja vse manj mladih iskalcev zaposlitve, medtem ko vse več starejših odhaja v pokoj.

Poleg tega rast mase plač bezlja, je dodala Ajanovič Hovnik, zaposlenih je vse več ljudi, napredovanje pa je največkrat kar avtomatsko. "Naš ključni cilj je, da država v najširšem pomenu besede ponovno postane zaželjen zaposlovalec, ki bo znal privabiti mlade. Zato tudi zvišanje plač v nižjih razredih, kjer praviloma začenjajo karierno pot mladi."

Predlog predvideva višjo plačo in hitrejše napredovanje na začetku ter manjšo rast skozi kariero, spremembe variabilnega nagrajevanja, možnost začasno višje plače za delo na projektu, vodenje zahtevnešjih delovnih skupin, uvedba dodatka za izjemne dosežke (torej da lahko vrhunski strokovnjak ne glede na delovno dobo v javnem sektorju dobi dodatek) ter uvedbo dodatka za deficitarnost. 

Ko eden želi višjo plačo, jo želijo vsi

Težavo vidi tudi v sklepanju parcialnih dogovorov z različnimi poklicnimi skupinami, ki posredno vplivajo na samo povišanje plač.

"Priča smo torej obvodom t. i. enotnega plačnega sistema," je opozorila. Po eni strani gre za spremembe v kolektivnih pogodb, po drugi za vnašanje plačnih določb v področno zakonodajo. 

Iz vseh teh razlogov predlagajo tudi začasno zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti. "Smiselno je, da teh anomalij do uvedbe novega plačnega sistema ne plačujemo," je poudarila ministrica.

Ajanovič Hovnik glavnih težav sicer ne vidi v minimalnih in maksimalnih plačah, temveč "v vseh teh na sredini". Razmerja, ki so se vzpostavila leta 2008, so namreč po njenem videnju porušena, vzrok za to pa vidi v inflaciji, višji minimalni plači ter v že prej omenjenih parcialnih dogovorih posameznih plačnih skupin. 

Nihče ne bo na slabšem, obljublja vlada

Vse težave v javnem sektorju pa vplivajo tudi na dostopnost javnih storitev, saj se bo potreba po njih očitno samo še povečevala. Zato bo treba vse naštete izzive čim bolj učinkovito nasloviti. "Samo prenova plačnega sistema ne bo dovolj. Treba bo upoštevati druge pravice javnih uslužbencev in ustrezno prenoviti kriterije zanje (letni dopust, dodatek za stalnost, poklicno zavarovanje). Vsak resor bo na svojem področju moral sprejeti tako normativne kot organizacijske ukrepe. Predvideti je treba, da se bodo potrebe po kadrih v nekaterih delih javnega sektorja povečevale," je dejala.

Rešitev je torej nova plačna lestvica, vzpostavitev plačnih stebrov, prevetritev sistema napredovanja, nagrajevanja, dodatki in pregled drugih sprememb.

"Nikakor vlada ne razume plačne reforme na način, da pride z vrečo denarja in ta denar nekako vnese v javni sektor. Nasloviti moramo vse tiste izzive, ki sem jih prej predstavljala, torej avtomatizme in anomalije, ki so se nakopičili skozi leta," je poudarila.

Ob tem je dodala, da po vzpostavitvi novega plačnega sistema nihče ne bo na slabšem, bodo pa preverili, kje prihaja do nesorazmerij. Vrednost plačnih razredov plačne lestvice bodo usklajevali enkrat letno. 

Uveljavitev novega plačnega sistema je predvidena do 1. 1. 2024, usklajevanje s sindikati pa se začne takoj. Finančni učinki novega sistema še niso jasni.

dezurni@styria-media.si