Ker se v Sloveniji krepijo pritiski na rast plač kot posledica visoke gospodarske rasti, demografskih gibanj in nedorečene plačne politike v javnem sektorju, je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravil analizo plač in plačne politike, ki jo je v.d. direktorja Umarja Boštjan Vasle predstavil na današnji konferenci Plače: med stimulativnim plačilom in vzdržnostjo javnih financ.
Umar v njej ugotavlja, da povečanje plač v enem sektorju vpliva na povečanje plač v drugem. Torej je treba pri sprejemanju ukrepov plačne politike v javnem sektorju, kjer zdaj sindikati čakajo, da se pogajanja z vlado za povečanje plač čim prej začnejo, upoštevati t.i. demonstracijski učinek - to je, da se bo povečanje plač prelilo v povečanje plač v zasebnem sektorju, je opozoril.
Višje izobraženi v zasebnem sektorju plačani bolje
Kot je ugotavlja Umar, so plače v javnem sektorju v zadnjih letih višje od plač v zasebnem v povprečju za približno 25 odstotkov. Zakaj je tako, kaže primerjava, da ima v javnem sektorju izmed vseh zaposlenih približno 60 odstotkov visoko izobrazbo, medtem ko je v zasebnem sektorju takšnih približno 35 odstotkov. Tudi struktura poklicev je precej različna - v javnem sektorju je delež poklicev z več zahtevanimi specifičnimi veščinami skoraj 50-odstoten, v zasebnem je precej manjši.
Zaposleni s primerljivimi značilnostmi so v poklicih, kot so strokovnjaki za različne vede, tehzniki in pisarniški uradniki v javnem sektorju plačani relativno manj kot v zasebnem sektorju, medtem ko so poklici za preprostejša dela plačani relativno več. Višina negativne premije za prve je v povprečju med pet in 15 odstotkov, za druge, torej preprostejša dela, pa pozitivna v višini 20 odstotkov.
Nagrajevanje javnega sektorja premalo fleksibilno
Analiza Umarja kaže tudi na to, da je plačni sistem v javnem sektorju dopušča premalo fleksibilnosti pri nagrajevanju. Nagrajevanje v zasebnem sektorju se je v času krize preoblikovalo tako, da se je v primerjavi s fiksnim zneskom povečal variabilni znesek nagrajevanja, medtem ko v javnem sektorju tega zaradi varčevalnih ukrepov sploh ni bilo.
Ob sprostitvi varčevalnih ukrepov in zahtevah za večje plače bi bilo v javnem sektorju treba pustiti nekoliko manevrskega prostora, da se lahko ustrezno odziva tudi na spremembe v gospodarskem okolju ter zagotovi dolgoročno skladnost gibanja plač in produktivnosti.
Razlika je zato ker so podjetniki preveč požrešni!! Država jim dobušča,da plačujejo delavce z drobižem saj temu minimalcu ne moreš …
Je pa res, da se z zaviranjem plac v javnem sektorju dejansko zavira place v gospodarstvu, kjer se ze 4 …
Zakaj pa še oni ne zaposlijo Hrvatov in Bosancev in bi lahko vsi bili na 600€ bruto pa se nebi …