"Že danes plače nadpovprečno obremenjene, zdaj nam hočejo vzeti še več"

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Poslanci bodo po nujnem postopku sprejemali zakon od dolgotrajni oskrbi, ki mu v opoziciji ostro nasprotujejo. "Ko vlada Roberta Goloba pripravlja novi zakon, obstajata samo dve možnosti, ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice," je bil kritičen poslanec NSi.
Oglej si celoten članek

Poslanci so uradno sicer že začeli parlamentarne počitnice, vendar bodo danes po pričakovanjih končali izredno sejo, ki so jo začeli v četrtek. Na dnevnem redu je tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki mu nasprotuje opozicija, pričakovati pa je tudi veto državnega sveta.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se bo začel uvajati 1. januarja 2024, postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek. 

Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov.

Zakonu nasprotuje opozicija, ker predlagana prispevna stopnja ni usklajena s socialnimi partnerji. Pričakovati pa je tudi, da bo državni svet v tem tednu vložil veto.

Černač: "Ni razumskega odgovora...

Zvonko Černač iz SDS je dejal, da novi zakon ne prinaša bistvenih novosti od sedaj veljavnega zakona, sprejetega decembra 2021 pred zaključkom mandata vlade Janeza Janše

Po njegovem je novi zakon slabši od starega, upravičenci pa bodo za iste pravice plačevali bistveno več. "Zakon prinaša nov davek, ki ga bodo morali plačati vsi, zaposleni, samostojni podjetniki, kmetje upokojenci. Iz njihovih žepov boste vsako leto pobrali dodatnih 620 milijonov evrov. Pri povprečni plači to pomeni povprečno 520 evrov letno na zaposlenega," je bil kritičen poslanec SDS.

Po njegovem predlog poleg tega korenito posega v denarnice ljudi tudi zaradi doplačil. Po zakonu bi namreč uporabniki od leta 2028 doplačali vsako storitev dolgotrajne oskrbe v višini deset oziroma dvajset odstotkov. "Ni razumskega odgovora, zakaj to počnete. Edini odgovor je v vašem revanšizmu, ki ga spremlja še politično sovraštvo, saj je treba uničiti vse, kar je bilo sprejeto v prejšnjem mandatu, pa četudi v škodo ljudi," je še dejal Černač. 

Reberšek: Primimo se za denarnice

V NSi nasprotujejo predlogu, ker so proti dodatnemu obremenjevanju plač, je dejal Aleksander Reberšek. "Ko vlada Roberta Goloba pripravlja novi zakon, obstajata samo dve možnosti; ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice," je povedal. 

"Spoštovana koalicija, uvajate nove davke. Povejte mi, kako zelo ste ponosni na svoje rešitve?...Do sedaj so naše plače nadpovprečno obremenjene, sedaj hoče vlada vzeti še več. Komu v Sloveniji se bo še izplačalo še delati," je bil kritičen poslanec.

 V Novi Sloveniji se prav tako ne strinjajo, da bodo vstopne točke na centrih za socialno delo, ne pa na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je določil zakon iz decembra 2021. Ne nazadnje so proti temu, da kmetije ne bodo mogle izvajati dolgotrajne oskrbe, medtem ko je zakon iz časa prejšnje vlade to omogočil.

Če financiranje ni urejeno, tudi dolgotrajne oskrbe ne bo

Še pred sejo je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac v izjavi za javnost napovedal, da pričakuje potrditev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Zakon je dober in nujen, je dejal. Med samo razpravo je dodal, da zakon prvič prinaša izvedljivo ureditev sistema skrbi za tiste, ki zase ne morejo skrbeti sami. "Zelo hitro pa se zaplete pri financiranju. Če hočemo, da je določen sistem izvedljiv, mora biti urejeno tudi financiranje," je povedal. Po njegovem so bili centri za socialno delo kot vstopne točke preverjeni v pilotnih projektih, medtem ko enote zavoda za zdravstveno zavarovanje niso bile. 

Maljevac še poudaril, da smo starajoča družba in do leta 2030 bo že ena četrtina prebivalcev Slovenije starejših od 65 let. 

Če bo zakon sprejet, začne veljati s 1. januarjem, s prvo pravico oskrbovanec družinskih članov. Leto pozneje bodo začele delovati vstopne točke na centrih za socialno delo, kjer bodo ocenjevali pravičnost do dolgotrajne oskrbe. Ta naj bi dokončni zaživela z letom 2025, ko bomo v ta namen začeli plačevati prispevek. 

dezurni@styria-media.si

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 43

  • 23:00 17. Julij 2023.

    Pa nam bodo vzel še 2%.

  • 16:31 17. Julij 2023.

    ok.. zapomnite si _ zastonj se še mačke ne švigajo.. radi bi imeli lepe domove, kranso hrano , udobje kot …

  • 15:47 17. Julij 2023.

    Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača, Davki na davke pomanjkanje

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.