"To je zelo slab signal, saj pomeni, da upada tudi domača potrošnja, posledično pa se pojavi nova potreba po znižanju plač in odpuščanju," meni Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Povprečna mesečna bruto plača se je po decembru in januarju znižala še februarja, torej tretji mesec zapored, in sicer na slabih 1.500 evrov, kažejo včeraj objavljeni podatki statističnega urada (Surs).

Še slabše je

Povprečna bruto plača se je februarja glede na mesec prej znižala za 1,7 odstotka, povprečna neto plača pa za 1,6 odstotka (znašala je približno 982 evrov). Primerjava z lanskim februarjem pokaže, da je bruto plača upadla za 1,7 odstotka, neto plača pa za 0,6 odstotka. "Predpostavimo lahko, da je upad nižji, kot bi pričakovali, ker so brez dela ostali pretežno ljudje, katerih višina plače je bila pod državnim povprečjem," pojasnjuje Darjan Petek s Sursa.

Kupna moč se zmanjšuje

"Nižanje povprečne plače oziroma njena stagnacija je lahko dobra novica le z vidika nižjih inflacijskih pritiskov, na drugi strani pa vodi v upadanje zasebne potrošnje, kar predstavlja dodaten problem za naše že tako šibko gospodarstvo," razlaga tudi Sašo Stanovnik, vodja oddelkov analiz pri Alti Invest. "To je torej slaba novica tako za zaposlene, saj realno gledano kupna moč upada, kot za slovenska podjetja, ki so usmerjena na domači trg," dodaja in predvideva, da se bo v trenutnih razmerah, v katerih je slovensko gospodarstvo, padanje povprečne plače nadaljevalo.

Rezerve drugje

"Protikrizni ukrepi bi morali biti usmerjeni predvsem v spodbujevanje potrošnje, medtem ko je vse, kar počno delodajalci, le nižanje stroškov dela," je prepričana sindikalistka Pojetova. "Imamo podatke, da stroški materiala, denimo energentov, vztrajno rastejo," sklene.