"Pri plačnem sistemu vlada ocenjuje, da že nekaj časa enotnega sistema pri plačah ni, zato ga bodo reformirali. Eden od korakov na tej poti so pogajanja s socialnimi partnerji. Ta pogajanja bodo izhodišča za naslednje ukrepe. Izpeljati je treba namreč še kup ostalih korakov, ki bodo pripravljeni v naslednjih tednih," je uvodoma povedal predsednik vlade Robert Golob: "Reforma bo temeljila na izhodišču da je nedopustno imeti plače, ki so pod minimalno mejo. Razmerja med najvišjo in najnižjo plačo se morajo spremeniti na razmerje 1:7."

Premier je še povedal, da bodo v vladi iskali način, kako se bodo plače usklajevale skozi leta, kot se usklajujejo pokojne, socialni transferji, minimalne plače. Iskali bomo skupno osnovo, na podlagi katere se bodo usklajevale vse te štiri kategorije. Vsaka od njih ima danes svoj način in zato prihaja do tako velikih razlik, poudarja Golob.

Foto: Vlada RS Vlada Robert Golob

Vlada rešitve plačnega sistema ne bo iskala v enem stebru, pač pa v več stebrih, s panožnimi dogovori, kamor bomo poskušali pripeljati avtonomijo, kar pomeni, da bo posamezna panoga lahko urejala plačna razmerja znotraj stebra. Zato želimo vključiti udeležence v socialnem dialogu in jim predati del odgovornosti, da urejajo medsebojna razmerja.

Foto: Profimedia denar bankovci "Število stebrov in panog je v razpravi. V zdajšnjem predlogu jih je sedem, končna številka bo znana v ponedeljek, ko bodo koalicijski partnerji povedali svoje mnenje. Mogoče je tudi, da se bo na podlagi mnenja socialnih partnerjev število stebrov spreminjalo. Glede tega smo prilagodljivi," je povedal Golob.

Dejal je še, da bodo naredili vse za odpravi zdajšnjega sistema pajkove mreže, po katerem se ob vsaki spremembi ene same plače, sproži val zahtev po celem sistemu.

"Reforma bo lahko potekala več let, preden bo v celoti izvedena, tako, kot v zdravstvu," je dejal Golob. Reformo plačnega sistema naj bi tako v celoti zastavili do konca leta. "To pa ne pomeni, da se ne bomo pogajali znotraj postavljenih okvirjev," pravi Golob.

Do 1. aprila letos naj bi dosegli dogovor glede odprave anomalij v določenih plačnih skupinah, do 1. junija pa v celotnem plačnem sistemu.

Nova tudi državna stanovanjska politika 

Foto: Saša Despot stanovanja

Glede reforme stanovanjske politike države je koalicija ugotovila, da mora biti, če se hoče sistem spremeniti, glavni nosilec sprememb javni sektor, v tem primeru republiški stanovanjski sklad. "Povečati je treba priliv javnega denarja v ta sklad in začrtati okvir stanovanjske politike, ki bo omogočil, da se v gradnjo vključujejo državna zemljišča znotraj SDH, posamezne zadruge in druge kategorije. Želimo začrtati regulatorni okvir, ki bo omogočil, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja čim širšemu krogu najemnikov in investitorjev. Z eno samim namenom: Da se cene najemnin in stanovanje na dolgi rok znižajo."

Reforma, tako Golob, ni namenjena temu, da ozka skupina reši stanovanjski problem, pač pa temu, da se celoten stanovanjski fond na trgu poceni za vse kategorije. "Govorimo o tem, da je treba z leti kapacitete zgraditi. Ne bomo obljubljali tisočev stanovanj v tem letu, ker to ni izvedljivo. Obljubimo pa, da bomo do konca mandata pripravili vso infrastrukturo, da bomo lahko govorili o več tisoč stanovanjih na leto od leta 2026 dalje."

Foto: Vlada RS Vlada Robert Golob Tanja Fajon

"Smo zelo blizu temu, kaj želimo doseči," je dejala predsednica SD Tanja Fajon. "Zavezali smo se k ambiciozni časovnici in trdemu delu znotraj koalicije."

Ključne usmeritve pri reformi javnega plačnega sistema bodo transparentnost, finančna vzdržnost, enako plačilo za enako delo, je povedala Fajonova. "Pred nami je ena najobsežnejših reform, najtrši oreh, od katere bo odvisne ostale reforme. Kot koalicija smo se zavezali, da bomo delovali skupaj." Za SD je bistveno sodelovanje s socialnimi partnerji.

Glede reforme stanovanjske politike je Fajon povedala, da je SD že spisal svoj zakon. "Danes sem ponudila roko. Znotraj koalicije so načrti, kako priti do izgradnje najemnih stanovanj, kako zagotoviti financiranje in druga sredstva, zelo podobni. S tem, ko imamo začrtane skupne ukrepe in smo pripravljeni sesti skupaj, smo na pravi poti."

Foto: Vlada RS Vlada Luka Mesec

"Slovenija živi na hlapih preteklosti. Stanovanjski fond je starejši, gradnja se zaustavlja," je povedal minister za delo Luka Mesec in dodal, da država v to politiko dolgo ni investirala, zaradi česar ljudje posledično ne morejo priti do dostojnih najemnin in stanovanjskih kreditov: "Vprašati se moramo, kako bodo ljudje živeli na stara leta, ker ni dostopa do stanovanj. Zato je to investicija v prihodnost!"

"Oblikovali bomo pluralne sisteme, kjer bomo jasno postavili gabarite, kdo lahko vstopa na trg javnih sredstev, kakšni so pogoji za gradnjo stanovanj ter kakšna bo organizacija," je razložil Mesec ter dodal, da bodo javna neprofitna stanovanja gradili javni stanovanjski skladi, neprofitne stanovanjske organizacije, podjetja ter stanovanjske zadruge.

"Vzpostaviti moramo možnost, da do konca mandata ustvarimo stroj, ki bo zgradil 3.000 stanovanj na leto. To je dosegljiv cilj," je prepričan Mesec.

Predsednik vlade pa je dodal še, da želijo do leta 2026 vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem, ki bo vsako leto generiral novih 3.000 stanovanj. Do konca mandata načrtujejo, da bodo zgradili 5.000 novih stanovanj.

Foto: Vlada RS Vlada