V okolici Trnja pri Pivki je v petek mlada jahačica med ježo nekaj po 6. uri zjutraj okoli 60 metrov stran zagledala volka. S konjem sta se obrnila in pognala v beg, ko pa se je ozrla, je opazila, da jima zver sledi. Za njima je tekel vse do vasi, a do fizičnega stika ni prišlo, je poročala uprava za zaščito in reševanje.

Prizor, ki je v zavesti marsikaterega Slovenca zakoreninjen tudi zaradi Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem, v katerem Iztokova sestra Ljubinica na konjskem hrbtu beži pred volkovi. Bi se lahko zgodila tragedija?

Pošljite volkov kakec

"Volkovi se do človeka obnašajo precej drugače kot medved. Volk se človeka boji in praktično vedno pobegne pred njim," pravi Aleksandra Majić Skrbinšek, profesorica na katedri za ekologijo in varstvo okolja ljubljanske biotehniške fakultete ter koordinatorka projekta SloWolf, ki spremlja populacijo volkov v Sloveniji.

"Po podatkih, ki jih imamo, lahko potrdimo, da je šlo za srečanje med volkom in človekom. Če je res, da je jahačici sledil, je to zagotovo zelo nenavadno. Mogoča razlaga je, da je obolel za steklino in zato spremenil obnašanje, ki lahko postane tudi agresivno. Prav tako si je mogoče njegovo izgubo strahu razlagati, če je šlo za križanca med volkom in domačim psom ali pa celo napol udomačenega volka. V preteklosti so bili namreč primeri, ko so doma vzgajali medvedke in jih nato spustili v naravo, morda se je kaj podobnega zgodilo tudi s kakšnim volkom. A volk je zver in se je ne da udomačiti," opozarja Majić Skrbinškova.

Njihova ekipa raziskovalcev je po prejetem sporočilu odšla na teren, a volka ni videla, prav tako niso našli njegovih bioloških sledi. "Če bi kdo našel kakšen njegov iztrebek in bi ga nam poslal, bi ga analizirali in ugotovili, ali gre za nam znano žival," se s pozivom na javnost obrača raziskovalka naših zveri.

Kar mu ponujamo na pladnju, si bo vzel

Pri nas po ocenah strokovnjakov volčja populacija obsega med 40 in 50 primerkov, saj precej variira zaradi visoke smrtnosti mladičev in seljenja volkov znotraj dinarsko-balkanske populacije.

Največ volkov je pri nas v južni Sloveniji, a se v iskanju novih teritorijev veliko selijo, zato imajo volka zdaj tudi v Triglavskem narodnem parku.

Hrane zanje je v divjini dovolj, četudi na svojem meniju ne bi imeli drobnice, napadi katere v javnosti tako odmevajo. "Gre za lahek plen, zato si ga bo vzel, če mu bomo to dovolili. Napad na drobnico namreč lahko onemogočimo z dovolj visoko električno ogrado ali pastirskimi psi."