Očitki. Miha Trampuž si je z zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) pripravil podlago za služenje z Avtorsko agencijo za Slovenijo (AAS), ki jo vodi. Tako trdi naš vir, katerega ime hranimo v uredništvu. “Ima koncesijo in dovoljenje za hrambo avtorskih del. To je malo neokusno, da si napiše zakon, po katerem potem to dela sam,” pravi vir.

“To sploh ne drži. AAS deluje od leta 1955,” pa odgovarja Trampuž, ki ni dovolil, da bi ga fotografirali, prav tako ne, da bi njegove odgovore posneli. Ko smo ga obiskali v prostorih AAS, je celo sam preveril, da diktafona nimamo vklopljenega.

“Nespodobno vprašanje”

AAS sicer res deluje od leta 1955, vendar je po podatkih Ajpesa leta 1996, torej eno leto po objavi zakona, postala zasebna družba, njeni lastniki pa Trampuž, Branko Oman in Andrej Zupančič – vsi trije so tudi avtorji ZASP.

“To je bila navadna privatizacija, to nima nobene zveze,” trdi Trampuž in poudarja, da ZASP ne ureja ustanavljanja d. o. o.-jev. Naše vprašanje, kolikšno plačo prejemajo kot lastniki, pa se je Trampužu in Omanu zdelo “nespodobno, žaljivo in protipravno“.

O dihanju za ovratnik

V zadnjih osmih letih je AAS po podatkih Supervizorja od različnih državnih institucij prejela 98 milijonov evrov. In čeprav avtorji niso dolžni imeti posrednikov pri izplačilu, nekateri državni organi od avtorjev zahtevajo, naj delajo prek te zasebne družbe. Pri tem poudarjamo, da AAS avtorjem ne sestavlja pogodb, prav tako praviloma ne zalaga denarja, če avtorji ne dobijo plačila od naročnika. Avtorji sicer pri njih lahko dobijo brezplačen pravni nasvet, a ob morebitni tožbi storitve posebej zaračunajo.

In kaj torej sploh ponujajo? “Mi v vašem imenu izstavljamo fakture in odvajamo dohodnino,” mi kot morebitnemu uporabniku pojasnijo na AAS. Za tovrstno delo avtorju od bruto izplačila vzamejo od tri- do šestodstotno provizijo. Provizije sicer predstavljajo kar 99 odstotkov prihodkov AAS; lani so jim nanesle dobrih 888 tisoč evrov.

“Nihče ni nobenega avtorja prisilil, naj dela prek nas. Očitno nam je uspelo ponuditi storitev, ki so jo avtorji rade volje plačevali,” razlaga Zupančič in dodaja: “Saj če bi ponujal, da ljudem diham za ovratnik, ali mi lahko kdo reče, da zlorabljam, če pa na mojih vratih stoji vrsta ljudi, ki hoče, da jim diham za ovratnik?”

Delajo le prek AAS

Honorarje so prek AAS v največji meri izplačevali pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), okrožnih sodiščih v Ljubljani in Celju ter Mestni občini Ljubljana (MOL).

Zakaj zahtevajo posrednika in ali nimajo svojih računovodij, ki bi avtorjem odtegnili akontacijo dohodnine, na Zpizu odgovarjajo, da jih k temu zavezuje pravilnik, ki ureja delo izvedencev (ne)medicinske stroke; trenutno imajo sklenjenih 321 avtorskih pogodb. MOL, za katero nam na AAS zagotavljajo, da honorarje izplačuje izključno prek njih, nam v več kot enem tednu ni uspela odgovoriti. Na pravosodnem ministrstvu pa so število pogodb prek AAS občutno zmanjšali in zdaj tako izplačujejo le še honorarje tujim avtorjem.