Sedanji predsednik Borut Pahor je ob odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja, ki je nepooblaščeno poslal depešo z ministrstva za zunanje zadeve predsedniku stranke SDS Janezu Janši, izrazil nezadovoljstvo, ker je vlada sprejela odpoklic veleposlanika, ne da bi se posvetovala s predsednikom države. Glede na ustavo med pristojnosti predsednika sodi imenovanje in odpoklic veleposlanika.

Kandidata za predsednika smo vprašali, ali bi se zavzemali za to, da se vlada glede odpoklica veleposlanika posvetuje s predsednikom ter katere katere pristojnosti predsednika, ki so posvetovalne narave, bi želeli okrepiti. Zanimalo nas je tudi, ali bi moral imeti predsednik države pravico do uveljavljanja ustavne presoje zakonov.

"Ne smemo priti v situacijo kot je na Hrvaškem"

Foto: Profimedia Borut Pahor "Vsekakor se bom zavzemala za to, da se vlada o odpoklicih veleposlanikov posvetuje s predsednico. To vladi nenazadnje nalaga tudi Zakon o zunanjih zadevah. To je treba zagotoviti že pri imenovanju vrhunskih kandidatov, saj odpoklici veleposlanikov zagotovo ne pripomorejo k ugledu Slovenije v mednarodnem okolju. Veleposlaniki predstavljajo Slovenijo v tujih državah in so na nek način njeno ogledalo. Zato se ne sme zgoditi, da na njihovih plečih rešujemo notranjepolitične zdrahe, država namreč ni politična stranka. Ne smemo priti v situacijo, v kakršni se je npr. sedaj znašla sosednja Hrvaška, ki je zaradi nesoglasij med predsednikom Milanovićem in premierjem Plenkovićem že mesece brez skoraj 40 veleposlanikov in konzulov," pravi Pirc Musarjeva. 

"Res je nelogično, da v tej skupini ni predsednika"

Pirc Musarjeva bi, če bi prišlo do javne razprave o pravici predsednice oziroma predsednika, do zahteve za ustavno presojo, podprla. "Prav je, da imamo v zakonodaji varovalke, ki določenim institucijam oz. skupinam omogočajo vložitev ustavne presoje. Je pa res nekoliko nelogično, da v tej skupini ni predsednika republike, ki mora biti branik ustave, demokracije, pravne države in temeljnih človekovih pravic. Seveda pa to ne sme pomeniti, da se ustavne presoje vlagajo po tekočem traku. Odločitev mora biti sprejeta s tresočo roko, dobro argumentirana in podprta z mnenji stroke, predvsem takrat, ko ni drugih organizacij, ki takšno možnost imajo."

"To odgovornost mora predsednica prevzeti nase"

Foto: Saša Despot volilni štab Nataša Pirc Musar Pred parlamentarnimi volitvami letošnjo pomlad je predsednik Pahor najavil, da bo mandat za predsednika vlade podelil tistemu, ki  mu bo prinesel zadostno število podpisov poslancev. "Običajna praksa sicer je, da se mandat najprej podeli relativnemu zmagovalcu volitev. Če pa relativni zmagovalec evidentno ne bi imel možnosti za sestavo koalicije, ki bi mu prinesla minimalno potrebno večino v Državnem zboru, bi ga na to vsekakor v pogovoru opozorila in mandat podelila tistemu, ki lahko oblikuje vlado. To odgovornost mora predsednica prevzeti nase," pravi Pirc Musarjeva. 

"Vsak si zasluži drugo priložnost"

Predsednik republike ima edini v državi tudi pristojnost pomilostitve obsojenih. Aktualni predsednik Pahor je pri tem bolj zadržan od predhodnikov, v dveh mandatih je ugodil osmim prošnjam za pomilostitev, o petih še ni odločil. Milan Kučan je pomilostil 200 oseb, Janez Drnovšek 99, Danilo Türk pa 19 oseb.

"Ljudje se v času in prostoru spreminjamo, oblikujejo nas življenjske izkušnje, bolj ali manj ugodno podporno okolje v primarni družini in družbi nasploh, vsak ima sebi lastno osebnostno strukturo in duševno podstat. Zato menim, da si vsak zasluži drugo priložnost, saj se okoliščine, zaradi katerih se je nekdo odločil za kriminalno pot, spreminjajo. Kriminološke študije kažejo, da se ob primerni penalni in postpenalni oskrbi, ki pri nas zaradi pomanjkanja kadra žal ni na zadovoljivem nivoju, storilce da rehabilitirati in pomilostitev vidim kot eno od pravih poti, da se storilcem pomaga v novo življenje," pravi Nataša Pirc Musar.

Storilca kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ne bi pomilostila

"Menim, da je predsednikova možnost pomilostitve civilizacijska akt milosti, ki ga ne gre zanemariti, sploh glede na to, da se v postopku odločanja pridobi številna mnenja - tako od sodišča in tožilstva kot tudi na ravni storilca - o razmerah, v katerih živi oz. v katerih je živel pred prestajanjem kazni ipd. Sama sem pomilostitvam naklonjena po skrbni presoji njihove utemeljenosti s strani vseh deležnikov postopka. Zagotovo pa ne bi pomilostila npr. storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost."

"Sem zagovornica članstva Slovenije v zvezi NATO"

Predsednik države je tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Na vprašanje za kakšno rešitev glede oborožitve SV se bo zavzemala po tem, ko je bila pogodba o nakupu oklepnikov boxer razveljavljena, Pirc Musarjeva odgovarja: "Sem zagovornica članstva Slovenije v zvezi NATO. Znotraj zavezništva smo se kot država zavezali k uresničevanju nekaterih ciljev in temu moramo slediti ter jih udejanjiti. To velja tudi za oklepnike 8x8 ali 6x6, k nakupu katerih smo se zavezali in to zavezo moramo sedaj izpolniti. Pričakujem, da bo vlada v kratkem predstavili alternativo boxerjem, ki bo finančno sprejemljivejša od razveljavljene, a bo hkrati vojakom zagotavljala ustrezno kakovost.
Zagovarjam nabavo tehnologije za t. i. dvonamenske potrebe. Torej opreme, ki državi koristi tudi pri civilnih opravilih in jih lahko koristno uporabljamo tudi v mirnih časih. Slovenija namreč na srečo ni vojaško ogrožena država. Moramo pa natančno bdeti nad stanjem pripravljenosti naše vojske, to od nas terjajo predvsem hitro spreminjajoče se mednarodne okoliščine."

Predlog o predsedniški rezidenci bi podprla

Nataša Pirc Musar bo, če bo izvoljena za predsednico, bivala doma. "Rezidence ne potrebujem. Če bi ponovno prišlo do razprave o tej temi, pa bi predlog podprla," pravi.
Foto: Boštjan Tacol tzpogovor 23.01.2008, Danilo Turk, INTERVJU, predsednik republike Slovenije, Vla Slovenski predsednik dela v predsedniški palači nima pa rezidence, v kateri bi živel. Razprava o predsedniški rezidenci se je pojavila, ko je leta 2007 predsednik postal Danilo Türk, ki je stanoval v centru Ljubljane, torej na varnostno vprašljivi lokaciji.
"Poleg enostavnejšega varovanja bi bilo bistveno lažje organizirati tudi zasebne sprejeme oziroma tako imenovano tiho diplomacijo, okrepil bi se tudi ugled predsedniške funkcije. Seveda pa so z vprašanjem rezidence povezani tudi dodatni proračunski stroški. Smiselno bi bilo narediti izračun, koliko bi stalo, če bi predsednik imel rezidenco, in koliko stane, če rezidence nima. Prepričana sem namreč, da bi bil strošek nižji, če bi imel predsednik rezidenco. Gre pa pri rezidenci tudi za protokolarni oz. zunanji videz države. Slovenija je namreč edina evropska država, ki predsedniške rezidence nima. Absolutno pa nisem zagovornica gradnje nove predsedniške rezidence. Smiselno bi bilo uporabiti katerega od že obstoječih protokolarnih objektov."

"Aleš ne bo prejemal nobenega nadomestila"

Foto: Saša Despot volilni štab Nataša Pirc Musar Partner ali partnerica predsednika lahko prejemo nadomestilo 15 odstotkov plače predsednika za kritje stroškov zaradi opravljanja protokolarnih in drugih obveznosti. "Aleš ne bo prejemal mesečnega nadomestila, ker bo tudi v primeru moje izvolitve normalno opravljal svoje službene obveznosti," pravi Pirc Musarjeva. "Spremljal me bo na tistih dogodkih, kjer bo to zahteval protokol." 

"To bo moj edini izlet v politiko"

Če Pirc Musarjeva na volitvah ne bo zmagala, bo, kot pravi, to njen prvi in edini izlet v politiko. "Vrnila se bom v svojo odvetniško pisarno, v super kolektiv, na katerega sem zelo ponosna. Tam bom, tako kot do sedaj, z vso vnemo nadaljevala z opravljanjem odvetniškega poklica."