"Trmasto vztrajanje Vlade RS, da v času epidemije koronavirusa z odloki ureja zadeve, ki bi morale biti zapisane v zakonih, je pojav, ki je hkrati nenavaden in skrb vzbujajoč. Vladanje z odloki je sila nevarno početje. Opozorila Ustavnega sodišča RS, Informacijske pooblaščenke in številnih pravnikov očitno ne zaležejo. Odgovori in argumenti vladnih funkcionarjev, ki niso vedno povsem kultivirani, segajo od pomanjkanja časa preko učinkovitosti (četudi na račun ustavnosti) vse do splošne zarote proti vladi. Ob tem seveda ni sporno, da je treba epidemijo in širjenje virusa zaustavljati z ustreznimi ukrepi. A da za to žrtvujemo pravno državo, je vendarle preveč," je za revijo Odvetnik zapisala nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Odloki se sprejemajo nepremišljeno

Kot je nadaljevala, je to za odvetnike povsem nov izziv, saj so postavljeni v položaj, kjer morajo "v korist svojih strank najprej podvomiti o samih predpisih". Opozorila je na nepremišljenost pri sprejemanju odlokov "in, bojim se, zavestno ignoriranje ustavne skladnosti ter hierarhije predpisov prav silita v razmislek: zakaj? Gre za nesposobnost, oblastniško aroganco ali premišljen načrt?"

Priznala je, da je Slovenija med državami z nadpovprečnim številom žrtev epidemije, a po njenem opažanju lahko velik del teh žrtev pripišemo nepripravljenosti na lanski jesenski val.

"Pomanjkanje časa, zaradi katerega je treba na vrat na nos sprejemati odloke (in jih potem čez kak dan že spreminjati), je le slab izgovor," je dodala. Vladi je očitala, da se je namesto z domovi starejše ukvarjala z STA in menjavami v policiji.

"Pomanjkanje časa je torej argument, s katerim vlada prikriva lastno nesposobnost"

Večkrat jih je na strokovne utemeljitve opozorilo tudi Ustavno sodišče, je spomnila Pirc Musarjeva, pa sprememb ni bilo. Vlada je po njeni oceni vsakič odreagirala prepozno, tako pri organizaciji cepljenja, kot pri pripravah na naslednji val epidemije. 

"Pomanjkanje časa je torej argument, s katerim vlada prikriva lastno nesposobnost za pravočasne priprave in upravičuje nespoštovanje ustavnega reda pri sprejemanju predpisov. V senci tega na podoben način potekajo nabave, ob kreativni uporabi sistema javnih naročil – ker se pač mudi …"

Nadaljevala je, da je tudi argument tako imenovane učinkovitosti skrb vzbujajoč - to namreč ni opravičilo za neustavnost in nezakonitost. Vladajoča politika, tako Pirc Musarjeva, "aktivno podpira erozijo zaupanja v institucije pravne države, zlasti tiste, ki imajo kot neodvisni organi moč nadzora nad vlado".

Zastraševanje nadzornih organov

Opozorila je na napade na Ustavno in Računsko sodišče, KPK, pravosodje, informacijsko pooblaščenko ... "Tako zastraševanje je namenjeno pasivizaciji nadzornih organov prav tedaj, ko bi jih najbolj potrebovali. Medtem so nekateri drugi, od katerih bi pričakovali kako besedo o človekovih pravicah, izgubljeni na Instagramu," je zapisala.

Upa, da "sedanje vladne politike pri razgradnji pravne države ne vodi naklep" in da vlada ob vse skupaj počne zaradi borbe z epidemijo. "Da to počne sicer avtoritativno, nespretno, nedemokratično …, ampak z dobrim namenom. Pa vendar. Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni, pravijo. Pot v diktaturo, se bojim, prav tako. Vladanje z odloki? Prosim, ne," je sklenila nekdanja informacijska pooblaščenka.

dezurni@styria-media.si