Po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar poleg vojn in naravnih nesreč naše družbe najmočneje in najostreje zaznamujejo ravno tragični primeri nasilja. "Skrajni čas je za ukrepanje," meni.

Predsednica republike je v uvodu foruma dejala, da je zagotavljanje pogojev za mirno sobivanje in uživanje temeljne pravice do varnosti v naši družbi eno ključnih vprašanj, največji izziv in grožnjo pa mu predstavljajo različne oblike nasilja.

"Spraševati se in iskati odgovore potem, ko se tragedije že zgodijo, je žal prepozno, zato sem trdno prepričana, da je na mestu vprašanje, kaj se dogaja v naši družbi in kakšno je stanje na področju nasilja," je dejala. Opozorila je, da vsaka zamujena priložnost pomeni "novo žrtev, več in več trpljenja". Zato je po njenih besedah nujno poiskati ustrezne odzive, prisluhniti strokovnjakom in izvesti ukrepe za učinkovito preprečevanje nasilja in zaščito žrtev.

Kot je napovedala, bodo danes v ospredje postavili tri oblike nasilja, to so nasilje v družini, medvrstniško nasilje in nasilje nad starejšimi. Med drugim je navedla, da je odziv države na področju zaščite najranljivejših v družbi ena ključnih preizkušenj legitimnosti delovanja države.

Nasilje odslikava družbene razmere in odnosov

Opozorila je, da je nasilje v šolah in med vrstniki "čedalje pogostejši problem, k čemur prispevajo tudi družbena omrežja, kjer je nasilje postalo vsebina sprevrženega zabavljaštva in iskanja pozornosti, pogosta pa je tudi glorifikacija nasilnežev in nasilja". "Nemudoma je treba doseči premike in zagotoviti sistemski, načrtovan in koordiniran pristop, katerega cilj bo prepoznava dejavnikov tveganja za medvrstniško nasilje, ustrezna družbena obravnava nasilja in seveda odziv nanj," je poudarila.

Po njenih besedah so v razpravi o nasilju v družbi prepogosto spregledani starejši. "Podatki centrov za socialno delo kažejo, da so v zadnjih štirih letih obravnavali 17.912 primerov nasilja v družini, od tega je bilo 2045 primerov obravnav žrtev nasilja starejših od 65 let," je navedla.

Predsednica republike meni, da je nasilje družbeni pojav in tudi odslikava družbenih razmer in odnosov. "Po mojem prepričanju se vse začne pri kulturi dialoga, strpnosti in medsebojni spoštljivosti. Velik del izboljšav je možen prek boljšega, učinkovitejšega in profesionalnega dela državnih institucij in družbenih podsistemov, ne smemo pa spregledati, da najpomembnejši prispevek predstavljajo naše vsakodnevne aktivnosti in interakcije," je dejala.

Narašča staromrzništvo

Pomen sistemskega ukrepanja zoper nasilje sta uvodoma poudarili tudi svetovalki predsednice republike Tatjana Bobnar, ki je navedla nekatere nedavne v medijih odmevne primere nasilja, in Biserka Marolt Meden, ki je opozorila na naraščajoče staromrzništvo.

Aleš Bučar Ručman s fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je v predstavitvi tem današnjega foruma dejal, da je bil napredek v delegitimaciji različnih oblik nasilja, kot so nasilje v družini, nasilje nad otroki, medvrstniško nasilje in nasilje nad starejšimi, dosežen pred približno dvema ali tremi desetletji, ko smo uspeli "vzpostaviti moralni konsenz o nesprejemljivosti teh oblik nasilja". "Ampak pri tem smo nekako obtičali," je opozoril. "Obstajajo svetli trenutki, posamezni programi, ampak celostne sistemske nadgradnje ni bilo in tukaj je naš največji izziv," meni.

Navedel je, da je Slovenija v primerjavi z drugimi državami relativno varna, zlasti za moške, glede preprečevanja nasilnih smrti žensk pa so razmere boljše v številnih drugih državah.

Omenil je tudi mednarodno študijo, ki je pokazala, da se je v 20 letih delež 15-letnikov, ki so sami povedali, da so nekoga trpinčili, povečal za več kot 100 odstotkov. Prav tako se povečuje delež učencev, ki so žrtve trpinčenja. Fizično nasilje sicer pri fantih upada, pri dekletih pa v zadnjih letih narašča, je navedel.

Nasilje na splet

Opozoril je na premik nasilja na splet. Po raziskavi fakultete za družbene vede je bila približno polovica osnovnošolk in osnovnošolcev že izpostavljena eni od oblik spletnega nadlegovanja, med dijaki pa je delež še višji, je dejal.

Foruma se udeležuje tudi več ministrov in državnih sekretarjev. Zbrane so uvodoma nagovorili minister za delo Luka Mesec, minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin, državna sekretarka z ministrstva za pravosodje Andreja Kokalj in državni sekretar z ministrstva za zdravje Marjan Pintar.

dezurni@styria-media.si