Novela zakona o financiranju šolstva, ki jo je pripravil minister za šolstvo Jernej Pikalo, je zavrnjena.

Zmanjkali trije glasovi

Pikalov zakon je ob prvem glasovanju prejel zadostno podporo nato pa so državni svetniki nanj izglasovali veto, zato so morali poslanci glasovati ponovno, za zavrnitev veta pa bi bila potrebna absolutna velina, torej 46 glasov. Novelo pa je podprlo le 43 poslancev. 

SMC si ni premislil

Pikalova novela je predvidela, da bi država 100-odstotno financirala obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, razširjenega dela javnega programa pa ne več. Zakonodajni službi vlade in parlamenta sta opozorili, da se s tako rešitvijo slabša financiranje zasebnih šol in da je novela v nekaterih delih protiustavna, rešitve pa niso podpirali niti vsi v koaliciji. V LMŠ, SD, SAB in DeSUS so jo pri prvem glasovanju v DZ minuli teden podprli, medtem ko je bila SMC vzdržana. Tudi danes si SMC ni premielila. 

Medtem, ko je predlog novele zakona v prvem glasovanju podprlo 42 poslancev, jih je danes za novelo glasovalo 43. "V koalicijskih usklajevanjih in tudi na vladi podpora koalicijskih strank noveli jasna, ko pride do glasovanja, pa imamo očitno tudi v koaliciji problem," je po glasovanju ocenil minister za šolstvo Jernej Pikalo.

Kot pravi Pikalo, bo v tem mandatu zelo težko pripraviti različico novele zakona, ki bi dobila zadostno podporo. Že v dveh mandatih DZ so namreč iskali možen konsenz.  Pikalo si bo za to še prizadeval za to, a si mora vsaj čez te počitnice, če ne še malo dlje, vzeti predah, da pogleda, kaj se še da narediti.

SAB se zavzema za referendum

Po ustavni odločbi iz leta 2014 pa naj bi se zasebne šole financirale 100-odstotno. A iz odločbe ni popolnoma jasno, kakšen program natančno mora država financirati, je danes poudarila poslanka SAB Maša Kociper. Če bo novela padla, bodo v SAB zahtevali razpis referenduma. Na njem naj volivci povedo, ali se strinjajo s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja, je napovedala.

Številni neuspeli poskusi

Ministri za šolstvo so doslej pripravili že šest različič načina uveljavitve ustavne odločbe iz leta 2014, vendar noben od predlogov ni dobil zadostne podpore. Ustavno sodišče zahtevalo izenačenje financiranja javnega programa v javnih in zasebnih šolah. Nazadnje je vlada Mira Cerarja predlagala, da bi bile izbirne vsebine financirane 85 odstotno, obvezni del javnega programa pa 100 odstotno. Koalicijske stranke soglasja niso našle. 

Pikalov predlog je bil, da se 100 odstotno financira obvezni del programa, program, ki ga zasebne šole po zakonu niso obvezne izvajati (varstvo, popoldansko varstvo, izbirne vsebine) pa ne.