Minister za šolstvo Jernej Pikalo je koalicijskim strankam predstavil predlog za uresničitev odločbe ustavnega sodišča, ki je že leta 2014 ugotovilo, da financiranje zasebnih šol ni v skladu z ustavo. Drugi odstavek 57. člena ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli.

Pikalo tako predlaga, da bi bili obvezni predmeti tudi v zasebnih osnovnih šolah financirani 100-odstotno, kritje razširjenega progarma pa še ni definirano in ga je potrebno politično uskladiti. Minister predloga še ni predstavil v zakonski obliki, kot pravijo na ministrstvu pa želijo s strokovnim predlogom na eni strani zavarovati mrežo javnih šol, po drugi strani pa izpolniti ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol.

Delitev na obvezni in razširjeni program določa zakon o osnovni šoli, obvezni program pa obsega obvezne in izbirne predmete ter ure oddelčne skupnosti. Javna osnovna šola ima predpisanih 18 obveznih predmetov, medtem ko jih ima zasebna osnovna šola devet. Tako obvezni kot razširjeni program sta po zakonu definirana kot javnoveljavni program.

Pikalo tako razpravo o uresničitvi ustavne odločbe ponovno vrača na začetek, predlog bo najprej usklajeval v koaliciji, zatem pa iskal podporo tudi v opoziciji. Predvideno je, da bi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja začela veljati z novim šolskim letom.

Različna menja v koaliciji in celo znotraj poslanskih skupin

Z uresničitvijo ustavne odločbe se je dobršen del mandata mučila vlada Mira Cerarja. Pripravili so novelo, ki je v izhodišču predlagala 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega programa v zasebnih osnovnih šolah. Del SMC je nato predlagal dopolnilo po katerem se bi razširjeni program financiral v 65 odstotkih, Desus pa je zahteval, da se v celoti financira obvezni program, ne financira pa razširjenega. V SD so bili mnenja, da novela ustvarja novo protiustavno stanje. 

V opozicijskih SDS in NSi medtem vztrajajo pri 100-odstotnem državnem financiranju javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. Tako so tudi razlagajo odločitev ustavnega sodišča iz leta 2014.

Zdaj 85-odstotno financiranje celotnega javnega programa

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter zavod za šolstvo ob tem na svoji spletni strani navajata, da se javni program deli na obvezni in razširjeni javni program. Obvezni program obsega obvezne in izbirne predmete, ure oddelčne skupnosti, dneve dejavnosti in šolo v naravi. Razširjeni program pa med drugim obsega neobvezne izbirne predmete, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje in jutranje varstvo.

Obvezni in razširjeni javni program država v zasebnih šolah trenutno financira 85-odstotno, dodatnih vsebin, s katerimi šole zasledujejo svoje partikularne interese (npr. verski pouk), pa država ne financira.

Kaj je imelo v mislih ustavno sodišče?

Ustavna odločba ostaja neuresničena tudi zaradi različnih razlag odločbe ustavnega sodišča. V delu politike menijo, da odločba ustavnega sodišča govori, da mora država v višini 100-odstotkov financirati celoten javni program v zasebnih šolah, ni ji pa treba npr. financirati nadstandardnega programa, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje povsem partikularne interese.

Na drugi strani so nekateri prepričani, da so mogoče tudi druge rešitve, pri čemer se sklicujejo na 25. točko izreka. Opozarjajo na delitev javnega programa na obvezni in razširjeni javni program ter menijo, da odločba ustavnega sodišča govori, da državi razširjenega programa ni treba financirati.

V parlamentu Financiranje zasebnega šolstva: kaj je javni program?