Ob 9. uri se je v Ljubljani odprla tretja nacionalna konferenca o alkoholni politiki z naslovom Zmanjšajmo breme alkohola v Sloveniji, ki jo organizira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji leta 2011 znašala 159 milijonov evrov. Če dodamo še oceno nekaterih drugih stroškov, kot so prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja - kraje, vandalizem, se ta številka poveča na 242 milijonov evrov. Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere duge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok.

Agresijo usmerjamo proti sebi

Razlog za velik problem alkoholizma v Sloveniji Andrej Perko, psiholog in psihoterapevt, ki nadaljuje Ruglovo tradicijo, vidi predvsem v samodestruktivnosti kot nacionalnem karakterju. "Slovenci agresijo usmerjamo navznoter, kar se kaže v samouničevanju pri alkoholizmu in samomorih," poudarja. "Lik moškega v našem prostoru zastaja, lik matere, ženskega principa je zelo močan. Sinovi najdlje v Evropi ostajajo pri slovenskih materah, navadno samohranilkah - do njih imajo občutek dolžnosti, saj so psihično zlorabljeni. V hudi situaciji stiske razbremenjujejo z alkoholom. To je eden od razlogov, obstajajo še drugi."

V svoji terapevtski skupnosti ima okoli sto ljudi, od tega 10 do 15 odstotkov alkoholikov. Osnovni program traja tri leta, večinoma v njem skupno ostajajo sedem do deset let. "Vedno bo določen procent ljudi v vsaki populaciji zasvojen," o družbenih razlogih pitja pravi Perko. Borbe proti alkoholizmu so večinoma neučinkovite, vsaka družba se na nek način omamlja. Za Slovence je značilen alkohol, ker živimo v vinorodni pokrajini. "Ko je Konfucij iztrebil trto, so se začeli omamljat z opijem." Kebrov zakon je po oceni strokovnjakov nekoliko zmanjšal količino popitega alkohola, a stopnja alkoholizma v družbi po Perkovoti oceni ostaja enaka.

Kolikor alkoholikov, toliko vzrokov

"Vsaka zgodba alkoholizma je individualna, pogojena z družinskimi odnosi, neoptimalnim razvojem otroka v družini. Kolikor je alkoholikov, toliko je vzrokov alkoholizma, rezultat pa je eden - razbremenjevanje stisk z omamo," poudarja Perko. Država bi morala po njegovi oceni denar za zmanjševanje odvisnosti v večji meri namenjat visokopražnim programom za ljudi v stiski ter preventivi. "Ozaveščat bi bilo potrebno predvsem ženski del populacije, da se že v srednji šoli poučujo o alkoholizmu, ki je rak rana naše družbe. K meni prihajajo izobražene ženske, ki živijo 20 let z alkoholikom, in niso prebale nobene knjige o alkoholizmu. Problema ne poznajo - to je soodvisnost, psihološka igra v ozadju. Če bi bila dekleta bolj poučena, bi v taki situaciji znala prej odreagirat. Večina alkoholikov je namreč še vedno moških."