Petnajst odstotkov jih ne ve, kdo plača koliko

Foto: Istock photo
Foto: Istock photo
Četrtina vprašanih ima po lastni oceni mesečne stroške popolnoma pod nadzorom.
Oglej si celoten članek

Raziskava, ki jo je konec lanskega leta izvedla Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), je pokazala, da ima po lastni oceni mesečne stroške popolnoma pod nadzorom četrtina vprašanih. Večji delež sodelujočih stroške sicer redno ali vsaj delno načrtuje. Le 11 odstotkom vprašanim se niti sanja ne, kakšni so ali bodo njihovi mesečni izdatki.

Anketa, ki so jo izvedli, je pokazala, da si partnerja stroške najpogosteje delita po področjih (eden krije stroške hrane, drugi plača položnice) ali pa na enake dele, pogosto se stroški plačujejo tudi iz skupne blagajne ali skupnega računa.

Le 15 odstotkov vprašanih sploh nima pravila glede delitve stroškov, stroškov ne beleži in niti ne ve, kdo plača koliko. Skoraj polovica si stroške s partnerjem deli na enake dele, le pri dobri tretjini več pokrije tisti z višjimi prihodki.

Foto: Profimedia Stroški avtomobila

Največ za hrano, nato za avtomobile

Pri gospodinjstvih je pri stroških na prvem mestu hrana, na drugem pa izdatki za avtomobile. Sledijo dopusti in počitnice, ogrevanje in izdatki za otroke. "Zanimivo je, da dobra petina vprašanih med največje izdatke šteje tudi nepričakovane izdatke - to dokazuje, da so ti precej pogosti in lahko tudi visoki, pomen rezerve za kritje tovrstnih stroškov pa toliko večji," so navedli na ZPS.

Anketirance so vprašali še, ali svoje otroke vključujejo v denarne zadeve. Kar 65 odstotkov jih to počne vedno ali večinoma, saj se jim ravnanje z denarjem zdi pomemben del vzgoje in priprave na življenje. Četrtina otroke vključi le redko, slaba desetina pa nikoli - večini se njihovi otroci zdijo (še) premajhni ali pa menijo, da jih to ne zanima.

V prvih mesecih epidemije covida-19 so se sicer vloge gospodinjstev na bankah celo povečale. Glavni razlog je bila manjša potrošnja zaradi negotovosti glede prihodnjih razmer na trgu dela; močno zmanjšani so bili predvsem nakupi trajnejših dobrin.

Na prihranke so pozitivno vplivali krizni transferji države in regresi, ki jih večina ni porabila zaradi večje previdnosti, in turistični boni. V prihodnje je pričakovati, da se bo ali se je že rast vlog gospodinjstev upočasnila - predvsem zaradi poslabšanih razmer na trgu dela, večje brezposelnosti in manjšega razpoložljivega dohodka.

dezurni@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.