"V raziskavi smo postavili tudi malce bolj provokativno vprašanje, in sicer, ali je depresija nalezljiva. Rezultati presenečajo, saj je vprašanju pritrdilo 20 odstotkov učencev in skoraj 40 odstotkov dijakov," pravi Maja Kolarevič, vodja projekta Proti najstniški depresiji, ki jo je izvedel zavod Eko-Humanitatis. V zadnjih dveh tednih so med učenci štirih koprskih osnovnih šol in dijaki koprske gimnazije izvedli raziskavo o poznavanju depresije in njihovem odnosu do ljudi s tovrstno težavo.

Ob strani bi stali vsi
Raziskava je pokazala visok delež poznavanja depresije med mladimi, saj le 14 odstotkov učencev in pet odstotkov dijakov ni vedelo, kako opisati izraz depresija. Človeka, ki je depresiven, ne bi sprejelo za prijatelja 14 odstotkov učencev in slabi štirje odstotki dijakov. Depresivnemu prijatelju pa bi stalo ob strani 98 odstotkov učencev in vsi dijaki.

Vse bolj pogosta
"Med slovenskimi mladimi je depresija vse pogostejša, vendar se pri njih znaki kažejo nekoliko drugače kot pri starejših. Pokažejo se bolj kot razdražljivost in iskanje konfliktov," pojasnjuje Martina Tomori z ljubljanske psihiatrične klinike in dodaja, da je zelo pomembno, da depresijo ločimo od navadne žalosti. "Primeri depresije se vsekakor pojavljajo. Na to največkrat opozorijo ali starši ali učitelji, redkeje pridejo po pomoč sami dijaki," razlaga Andreja Rolih, svetovalna delavka na Gimnaziji Koper. Kot dodaja, je konec šolskega leta obdobje, ko imajo vsako leto večji obisk dijakov zaradi težav z učnim uspehom in pritiskov s strani staršev ali učiteljev.