Lestvica. “Letošnja jesen se uvršča med bolj mokre, na stoletni lestvici 'mokrote' se bo najbrž uvrstila nekje okoli petega mesta,” pravi meteorolog na Agenciji RS za okolje (Arso) Branko Gregorčič. Dokončni podatki o količini jesenskih padavin bodo znani šele decembra.
Za tretjino nad povprečjem
V obdobju med 1. septembrom in 23. novembrom je po podatkih Arsa v Ljubljani padlo okoli 625 milimetrov (mm) padavin, do konca novembra pa jih pričakujejo še vsaj okoli 50.
Podtalnica. V zadnjih letih so se količine podzemne vode glede na kar sušno prvo polovico tega desetletja izrazito povečale, opažajo v sektorju za hidrološke analize in na oddelku za hidrološko prognozo na Arsu. Primerjava leta 2006 in 2008 kaže na povprečno povečanje količin podzemnih voda za več kot 20 odstotkov.
“Nazadnje je podobna količina jesenskega dežja padla leta 1987, ko je padlo 642 mm dežja,” pojasnjuje Gregorčič in dodaja, da je bila najbolj mokra jesen leta 1933, ko je v Ljubljani zapadlo 958 mm padavin. V povprečju lahko v Ljubljani jeseni pričakujemo okoli 420 mm padavin. Lani jih je padlo 284, leta 2008 pa 259 mm.
Zaradi obilnih padavin v sektorju za hidrogeološke analize in na oddelku za hidrološke prognoze na Arsu ponekod opažajo višanje gladine podzemnih voda. V vodonosniku spodnje Savinjske doline so samo v zadnjih štirih dnevih spremljali kar 60-centimetrski dvig gladine podzemne vode.
Tudi odmiranje rastlin
Kmetijske površine so izjemno namočene, zato je bilo spravilo kmetijskih pridelkov zelo oteženo, pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Na takih zemljiščih je bilo ponekod onemogočeno celo delo s kmetijsko mehanizacijo.
Največjo težavo v poljedelstvu po njihovih podatkih predstavlja jesenska setev, težave so tudi pri spravilu vrtnin. Na vrtninah pa se pojavljajo tudi zastoji v rasti in odmiranje rastlin zaradi stoječe vode. “Prizadeta so bolj ali manj vsa območja Slovenije,” dodajajo.