Ta teden sem pisala o tem, kako bodo z novo pokojninsko reformo na slabšem ženske, ki so dokončale fakulteto, se šele nato zaposlile in imele otroke. Tem ne nameravajo več zniževati upokojitvene starosti. Seveda sem naslednji dan prejela odzive o enakopravnosti spolov: ker smo ženske in moški enakopravni, naj se tudi upokojujemo enakopravno. Ženske torej pri enaki starosti in z enako pokojninsko dobo kot moški.

Verjetno nisem dovolj jasno poudarila, da tako neenakopravnost uvaja prav obravnavani zakon. Do 60. leta, ko je ob sočasni dopolnitvi 40 let delovne dobe omogočeno znižanje upokojitvene starosti za osem mesecev za vsakega otroka, je to omejeno le na ženske, ki so skrbele za otroka v njegovem prvem letu. Moški bi lahko to znižanje uveljavljali le izjemoma. Povedati moram torej, da podpiram vsako ureditev, po kateri bodo tisti, ki so skrbeli za otroka v njegovem prvem letu, upravičeni do znižanja upokojitvene starosti, pa naj bo to ženska ali moški. Trenutno imamo zakonodajo urejeno tako, da se starša sama dogovorita, kdo bo uveljavljal znižanje starosti zaradi otrok, če se ne moreta, pa jo uveljavlja tisti, ki je uveljavljal pravico do starševskega dopusta. Torej, skrbel za otroka v prvem letu. Bistvo je v vsakem primeru v tem, da bi morali biti starši kateregakoli spola upravičeni do teh osmih mesecev za vsakega otroka. Njihovi otroci bodo namreč tudi po njihovi upokojitvi prispevali družbi v obliki vplačil v pokojninsko blagajno. Nenazadnje moram dodati, da kljub polemiziranju o nekaterih podrobnostih kot prejšnjo podpiram tudi to pokojninsko reformo, saj jo po več kazalnikih res potrebujemo. Zato mi bo zmanjkalo prostora, da bi napisala odstavek več o žensko-moški enakopravnosti v službah in doma. Morda sem stlačim vsaj to, da naj moški, preden spregovorijo o enakopravnosti, enakopravno prevzamejo del dopusta za nego otroka, da ženske ne bomo več edine, ki bomo po razgovorih za delo ostale brez službe le zato, ker nameravamo enkrat imeti otroke.