V 21. stoletju je morda to, da pišemo o borčevskih pokojninah, nekoliko nenavadno. Pa vendar se kar ne morem načuditi podatkom, da se kar dve tretjini ljudi, ki prejemajo borčevske pokojnine, pravzaprav “šlepata” na dosežkih svojih pokojnih mož. Borčevske pokojnine najbrž v startu niso bile namenjene vdovam in izboljševanju njihovega materialnega položaja, ampak tistim, ki so se žrtvovali za to, da imamo Slovenci svojo državo. Ali pač?

Enak problem imamo pri izjemnih pokojninah, ki so si jih s svojimi izjemnimi dosežki prislužili kulturniki, športniki in znanstveniki, ne pa njihove vdove in vdovci. Med 342 prejemniki izjemnih pokojnin je kar 128 “nezaslužnih” svojcev.

Vlada je sicer tu že udarila z roko po mizi in zaukazala pripraviti zakon, po katerem vdove in potomci izjemnih pokojnin ne bodo mogli več dedovati. A jasno je, da bo tako le za naprej, obstoječim prejemnikom namreč pravica do denarja ostane. Pri borčevskih pokojninah tak ukrep “proti vdovam” sicer tudi ne bi imel smisla, saj novega podeljevanja borčevskih pokojnin leta 2011 tudi ne moremo pričakovati.

Črne vdove. “Kaj? Ni logike. Zakaj bi vdove sploh prejemale pokojnino po pokojnem možu?” je bil ogorčen moj sodelavec. No, meni se zdi logično, saj če partner ostane sam, seveda težje preživi, ker so stroški, ki so se prej porazdelili med dva, zdaj na grbi enega. Se pa strinjam, naj socialne probleme rešujejo centri za socialno delo, ne pa pokojninska blagajna.