"V vsem tem času nihče ni povedal, da je Poštna banka Slovenije (PBS) našo garancijo za Mabro Inžerniring unovčila," pravi v. d. direktorja Zdravstvenega doma Izola Evgenij Komljanec. Depozit ZD Izola je PBS decembra lani porabila za poplačilo kreditnih obveznosti Mabre Inženiring. To je razvidno iz dopisa, ki ga je ZD Izola prejel konec januarja.
Stroški plač so od leta 2008 zrasli z 2,1 milijona evrov na 2,75 milijona evrov. Komljanec opozarja, da je imel ZD lani dobrih 200 tisoč evrov primanjkljaja, medtem ko je še ob izteku Komljančevega prejšnjega vodenja ZD Izola imel 162 tisoč evrov presežka.
ZD Izola je namreč PBS 26. januarja poslal dopis, v katerem je prosil za vračilo položenega depozita, kar je PBS zavrnila. Kot so zapisali v odgovoru, so v skladu s pogodbo o vezanem depozitu omenjena sredstva porabili za poplačilo kreditne obveznosti podjetja Mabra inženiring in tako banka "nima več nobene obveznosti do Javnega zavoda Zdravstveni doma Izola".
Komljanec opozarja, da tudi nakazilo Mabre Inženiring iz začetka januarja, s katerim je zaprla svoj dolg do zdravstvenega doma, v poslovnih knjigah javnega zdravstvenega zavoda sploh ni bilo zavedeno. "Zadeva je bila v zraku en mesec in vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če se mediji ne bi ukvarjali s tem," pravi Komljanec.
Težave v primeru stečaja
To, da jim je denar vrnila Mabra, pa lahko za zdravstveni dom še eno leto pomeni težave v primeru stečaja podjetja, je prepričan Komljanec. Če bi namreč njihov denar sprostila PBS, bi bil posel tudi formalno zaključen.
Ob morebitnem stečaju Mabre Inženiringa lahko stečajni upravitelj oporeka vsem poslom, opravljenim v zadnjem letu. Torej lahko tudi zdravstvenemu domu očita, da je bil favoriziran, in zahteva, da ta denar vrne v stečajno maso ter do poplačila svojih terjatev pride tako kot ostali upniki, svojo zaskrbljenost pojasnjuje Komljanec.
"Če bi mi zaprli posel s PBS, ne bi imeli nobenih problemov," pojasnjuje. "Hipotetično lahko ne bomo imeli čisto nobenih problemov, a še eno leto je zadeva odprta," opozarja.
Komljanec je napovedal pritožbo zoper izbris hipoteke enega od stanovanj v objektu Dunajski kristali, ki ga je odredila prejšnja v. d. direktorice ZD Gordana Živčec Kalan. Omenjeno stanovanje je namreč ZD imel kot garancijo za svoj denar.
Kaj je povedalo računsko sodišče?
Svet zavoda je na seji 12. januarja sprejel sklep, da bo glede suma nezakonitega razpolaganja s prostimi denarnimi sredstvi v Zdravstvenem domu Izola pridobil dodatno mnenje računskega sodišča. Računsko sodišče je zapisalo, da je zavod s podpisom pogodbe "banko dejansko pooblastil, da svojo terjatev poplača iz zastavljenega vezanega depozita. Vezana sredstva skupaj z obrestmi so tako predstavljala varščino do odplačila kredita, s čimer je banka pridobila prvovrstno zavarovanje, ki ni predstavljalo praktično nobene izpostavljenosti banke."
Zakonodaja dopušča deponiranje prostih denarnih sredstev pri poslovnih bankah in izdajanje poroštev subjektov javnega sektorja pod točno določenimi pogoji. Zastava premoženja subjektov javnega sektorja v veljavnih predpisih ni predvidena in zanjo ni podlage, je zapisalo računsko sodišče. Prav tako ni podlage za to, da se vezani depoziti prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov proračuna namenijo za zavarovanje terjatev tretjih oseb. Subjekti javnega sektorja lahko tako izdajo le poroštvo, pod točno določenimi pogoji, ki v primeru Izole niso bili izpolnjeni.