Pavlovnija šan tung, ki je ena izmed najhitreje rastočih drevesnih vrst na svetu, izvira iz Azije. Ima kakovosten, lahek les, ki ga uporabljajo v ladjedelništvu, letalstvu, pri športnih rekvizitih in tudi pri izdelavi glasbil. Nekateri pavlovnijo zasadijo tudi zaradi njene okrasne vrednosti.

Težava je, da je rastlina na naših tleh, v kolikor ne gre za hibrid, invazivna. Tudi sicer s to vrsto pri nas še nimamo izkušenj, opozarja Marija Kolšek, vodja službe za varstvo gozdov Zavoda za gozdove Slovenije. "Izredno nevarno je, da tisti, ki prodajajo sadike pavlovnije za osnovanje nasada, lahko ljudi ogoljufajo in jim prodajo navadno, ki pa je invazivna," opozarja. Invazivna vrsta se nato lahko razmnoži po naših gozdovih in tudi opuščenih kmetijskih površinah ter izpodrine naše avtohtone vrste. "Najmanj kar je, lahko spremeni izgled krajine, sestavo gozdov," poudari Kolškova.

Foto: Profimedia Pavlovnija Po zakonu tujerodnih drevesnih vrst teh v naših gozdovih ne smemo gojiti, niti niso na seznamu razmnoževalnega reprodukcijskega materiala, ki je namenjen za obnovo naših gozdov. "Kljub temu so se po žledu pojavile neke ideje, da bi na prizadeta območja zasadili pavlovnijo, ki je torej ena izmed najhitreje rastočih drevesnih vrst. Preprečili smo, da bi se to udejanilo, pavlovnije v naših gozdovih ni," pravi Kolškova. Ta invazivna vrsta se kljub temu pojavlja na kmetijskih površinah.

Inšpektor odredil odstranitev

V Beli krajini je inšpekcijska služba že odredila odstranitev nasada pavlovnije, ki se je pojavil v Kanižarici pri Črnomlju; po kmetijski zakonodaji je prepovedana gojitev na kmetijskih površinah prve kategorije oziroma na visoko rodovitnih območjih. Na takšnih območjih je prepovedana vzgoja dreves, ki bi bili namenjeni lesni industriji. Opravljen je bil strokovni nadzor z Gozdarskega inštituta Slovenije.

"Vendar v zakonodaji velja vrzel, ki na takšnih površinah dovoljuje pridelavo rastlinske in tudi drevesne biomase. Torej lastnik ne sme vzgajati enovitnega debla, zato je porezal drevesa na panj in zdaj rastline vzgaja kot grmasto obliko, kar je torej dovoljeno. Takšna je pač naša zakonodaja," primer komentira Andrej Držaj z novomeške enote Zavoda za gozdove Slovenije.

Nasad je tudi v Puconcih pri Murski Soboti, na več območjih Slovenije se pojavlja tudi kot okrasna rastlina. "Če gre za hibrid, potem ni nevarnosti. Vendar tega ne vemo in nihče nikomur nič ne preprečuje, nihče tega nima pod nadzorom. Seveda to lahko postane težava. Podobno kot pri semenskem materialu, ki gre v gozdove in ki mora biti certificiran, bi morali imeti pod nadzorom tudi pavlovnijo. Kup kvazi prodajalcev je, ki sadike prodajajo tudi preko spleta, pripeljejo jih tudi s Hrvaške. Pravijo, da gre za hibride, a nihče v resnici nad tem nima nadzora," še opozarja Držaj z Zavoda za gozdove.

barbara.barbic@zurnal24.si